Z zatrjevanjem, da se bo tožena stranka poskušala izogniti svoji obveznosti (ker pravdni stranki svojega sodelovanja nista zaključili ravno na prijateljski način) in da bosta edina družbenika tožene stranke poslovanje prenesla na drugo podjetje, ki ima sedež na istem naslovu, tožnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, da je zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem s strani tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena ali pa precej otežena.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
individualna pogodba o zaposlitvi - član uprave - mandat - razrešitev - odjava iz zavarovanja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Nekonkretizirano določilo v individualni pogodbi o zaposlitvi (da tožniku po poteku mandata, če ne sprejme s strani tožene stranke ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, preneha delovno razmerje po poteku 15-dnevnega odpovednega roka), ne more predstavljati zakonite podlage za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za ravnanje tožene stranke, ki je tožnika zgolj odjavila iz socialnih zavarovanj.
popravni sklep – začasna odredba – ugovor zoper začasno odredbo – vročitev upniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe 57. in 58. člena ZIZ, kar pomeni, da mora sodišče ugovor stranke zoper izdano začasno odredbo vročiti nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori.
lastninska pravica več oseb – solastnina – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – stroški postopka
Ob nerazdeljeni solastnini eden od solastnikov od drugega ne more zahtevati izpraznitve določenega dela nepremičnine.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neoverjen podpis na pogodbi
Predlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojev za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.
sodna pristojnost – izpodbijanje izjave v upravnem postopku
Ne glede na določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ni podana sodna pristojnost za obravnavanje tožbe, s katero se zahteva razveljavitev upravne odločbe.
Kljub temu, da toženec od 1.12.2010 prejema za 64,19 EUR nižje denarno nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, kot znašajo dohodki tožnikove matere, za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le višina dohodkov, ki jih prejema, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje, ki pa je mnogo boljše od materinega.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve
Da bi upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, uspešno izpodbil domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, bi moral dokazati, da je bila izpolnitev stečajnega dolžnika opravljena znotraj običajnega roka izpolnitve.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Upnik predpostavk za izdajo predhodne odredbe ne more temeljiti na razširjeni domnevi nevarnosti onemogočanja ali otežitve uveljavljanja terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila šele novela ZIZ-I po vložitvi predmetnega ugovora.
izbrisana družba – prehod premoženja na družbenike – stečaj premoženja izbrisane družbe
Družba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so predmet predloga, je bila izbrisana iz sodnega registra po določbah ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti določbe tega zakona. Ker je družba že izbrisana, ima njeno premoženje v smislu zakona položaj po izbrisu „najdenega“ premoženja. Za take primere predvideva 443. člen ZFPPIPP uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem družbe, na pa avtomatičnega prehoda premoženja na družbenike, za kar se zavzema pritožba.
OZ člen 1035. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 20, 20/4.
regresni zahtevek - asignacija - posredovanje dela študentov in dijakov - potrditev napotnice
S potrditvijo napotnice (in izdajo potrdila o opravljenem delu) je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da na njen račun izplača v napotnici naveden znesek osebi, ki je navedena na napotnici. Gre za obliko in vrsto asignacije. Ker je tožeča stranka na podlagi takšnega pooblastilnega razmerja študentkama, ki sta navedeni v napotnicah, izplačala v njih določene zneske, je s trenutkom izpolnitve nakazila pridobila regresni zahtevek do tožene stranke za plačilo istega zneska, ki ga je po pooblastilu in na račun tožene stranke izplačala prejemnikom nakazila.
oprostitev plačila sodnih taks – rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti
Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča z dne 16.6.2011, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v drugi točki izreka pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 22.6.2011 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je tožnica izvedela, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – izpodbijanje dejanskega stanja – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker se v sporih majhne vrednosti sodba ne more izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so v postopku s pritožbo neupoštevni pritožbeni očitki o neupoštevanju prekluzije tožeče stranke, s tem pa tudi pritožbena trditev o nesklepčnosti tožbe, upoštevaje v pritožbi uveljavljano prekluzijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0063376
ZPP člen 315. ZPOMK člen 13.
nelojalna konkurenca – vmesna sodba – odločanje o podlagi zahtevka
Ugotavljanje obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti sodi v obrazložitev vmesne sodbe in ne v njen izrek. Izrek vmesne sodbe naj torej ne bi vseboval niti dejanskih okoliščin primera niti materialnopravnih zaključkov sodišča.
Zaradi značaja vmesne sodbe je predpostavka škode po naravi stvari najšibkejši člen preizkusa podlage. Ker se o višini škode v postopku izdaje vmesne sodbe ne odloča, bi bilo teoretično možno, da se kasneje ugotovi, da je škoda enaka 0, da je torej sploh ni, s čimer pa se postavi vprašanje obstoja podlage. Po drugi strani pa bo smisel vmesne sodbe izničen, če bo moralo sodišče že z gotovostjo ugotoviti obstoj škode (saj bo marsikdaj za sprejem te ugotovitve potrebno izvesti vse dokaze v zvezi z višino škode). Pritožbeno sodišče se zato zavzema za kompromisno stališče, po katerem za izdajo vmesne sodbe zadošča, da se ugotovi velika verjetnost nastanka škode.