Z zatrjevanjem, da se bo tožena stranka poskušala izogniti svoji obveznosti (ker pravdni stranki svojega sodelovanja nista zaključili ravno na prijateljski način) in da bosta edina družbenika tožene stranke poslovanje prenesla na drugo podjetje, ki ima sedež na istem naslovu, tožnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, da je zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem s strani tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena ali pa precej otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - mobbing - odškodninska odgovornost - odgovornost za drugega - solidarna odgovornost
Prvotožena stranka kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tožnici pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, ravno tako odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom povzročil njen delavec, ki je bil najprej v funkciji predsednika sveta zavoda, nato pa kot v.d. direktorja zavoda in direktorja. Glede na navedeno je treba v navedeni zadevi upoštevati načelo atrakcije pristojnosti, tako da se šteje, da je za odločanje o obeh zahtevkih, ki ju tožnica vtožuje zoper prvotoženo in drugotoženo stranko, pristojno eno sodišče in sicer v konkretnem primeru krajevno pristojno delovno sodišče, saj gre primarno za spor iz delovnega razmerja. Gre namreč za en življenjski primer, ki ga ni mogoče dejansko ločiti, prav tako pa tožnica uveljavlja odškodninsko odgovornost zoper obe toženi stranki solidarno.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer glede tega, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev tožbe in ali je tožena stranka zamudila rok za podajo odgovora na tožbo. Zgolj navedba, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ne zadošča, saj onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti zamudne sodbe.
Dedič, ki si (v raznih postopkih) aktivno prizadeva, da kmetija ne bi bila več zaščitena, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije.
Določene zdravstvene težave dediča ter oddaljenost njegovega bivališča nimajo nobenega pomena za določitev prevzemnika kmetije.
lastninska pravica več oseb – solastnina – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – stroški postopka
Ob nerazdeljeni solastnini eden od solastnikov od drugega ne more zahtevati izpraznitve določenega dela nepremičnine.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 131. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 67, 67/3, 81, 81/2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - jubilejna nagrada
S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi, to je navedbe, da tožniku terjatev iz delovnega razmerja ni plačala. Na podlagi teh navedb in ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
stroški postopka – pritožbeni uspeh – pritožbeni stroški- ugovor zoper sklep o izvršbi
Ne drži pritožbena navedba, da bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z vloženim ugovorom v izvršilni zadevi, saj se je postopek nadaljeval na prvi stopnji in se tako nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – domneva umika tožbe
Tožeča stranka bi morala predlog za taksno oprostitev vložiti takoj, ko je sprejela sklep, s katerim je bilo odločeno, da se bo o njenem zahtevku odločalo v pravdnem postopku (ZIZ člen 62/II).
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Upnik predpostavk za izdajo predhodne odredbe ne more temeljiti na razširjeni domnevi nevarnosti onemogočanja ali otežitve uveljavljanja terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila šele novela ZIZ-I po vložitvi predmetnega ugovora.
OZ člen 1035. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 20, 20/4.
regresni zahtevek - asignacija - posredovanje dela študentov in dijakov - potrditev napotnice
S potrditvijo napotnice (in izdajo potrdila o opravljenem delu) je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da na njen račun izplača v napotnici naveden znesek osebi, ki je navedena na napotnici. Gre za obliko in vrsto asignacije. Ker je tožeča stranka na podlagi takšnega pooblastilnega razmerja študentkama, ki sta navedeni v napotnicah, izplačala v njih določene zneske, je s trenutkom izpolnitve nakazila pridobila regresni zahtevek do tožene stranke za plačilo istega zneska, ki ga je po pooblastilu in na račun tožene stranke izplačala prejemnikom nakazila.
izbrisana družba – prehod premoženja na družbenike – stečaj premoženja izbrisane družbe
Družba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so predmet predloga, je bila izbrisana iz sodnega registra po določbah ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti določbe tega zakona. Ker je družba že izbrisana, ima njeno premoženje v smislu zakona položaj po izbrisu „najdenega“ premoženja. Za take primere predvideva 443. člen ZFPPIPP uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem družbe, na pa avtomatičnega prehoda premoženja na družbenike, za kar se zavzema pritožba.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – izpodbijanje dejanskega stanja – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker se v sporih majhne vrednosti sodba ne more izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so v postopku s pritožbo neupoštevni pritožbeni očitki o neupoštevanju prekluzije tožeče stranke, s tem pa tudi pritožbena trditev o nesklepčnosti tožbe, upoštevaje v pritožbi uveljavljano prekluzijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021245
URS člen 72. OZ člen 133, 179, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 105, 105/1, 155, 1557/1, 156, 212, 214, 286, 354.
pravična denarna odškodnina - ugovor zastaranja - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje - prekluzija navajanja dejstev
Pri določitvi višine odškodnine gre v skladu s sodno prakso odločilna teža ugotovitvama o oddaljenosti bivališča od vira emisij (ceste G1-3) in o obdobju izpostavljenosti, tako kumulativno gledano kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve
Da bi upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, uspešno izpodbil domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, bi moral dokazati, da je bila izpolnitev stečajnega dolžnika opravljena znotraj običajnega roka izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0063376
ZPP člen 315. ZPOMK člen 13.
nelojalna konkurenca – vmesna sodba – odločanje o podlagi zahtevka
Ugotavljanje obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti sodi v obrazložitev vmesne sodbe in ne v njen izrek. Izrek vmesne sodbe naj torej ne bi vseboval niti dejanskih okoliščin primera niti materialnopravnih zaključkov sodišča.
Zaradi značaja vmesne sodbe je predpostavka škode po naravi stvari najšibkejši člen preizkusa podlage. Ker se o višini škode v postopku izdaje vmesne sodbe ne odloča, bi bilo teoretično možno, da se kasneje ugotovi, da je škoda enaka 0, da je torej sploh ni, s čimer pa se postavi vprašanje obstoja podlage. Po drugi strani pa bo smisel vmesne sodbe izničen, če bo moralo sodišče že z gotovostjo ugotoviti obstoj škode (saj bo marsikdaj za sprejem te ugotovitve potrebno izvesti vse dokaze v zvezi z višino škode). Pritožbeno sodišče se zato zavzema za kompromisno stališče, po katerem za izdajo vmesne sodbe zadošča, da se ugotovi velika verjetnost nastanka škode.