izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - preložitev zagovora - opravičljiv razlog - pravica do obrambe - sodna razveza - okoliščine - interesi pogodbenih strank
Tožnik na dan, ko je bil vabljen na zagovor k toženi stranki, zagovora zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben podati (kot je ugotovila tudi sodna izvedenka psihiatrične stroke), predlagal pa je preložitev zagovora na kasnejši datum. Kljub temu, da je bil ta predlog podan iz upravičenih razlogov, mu tožena stranka ni ugodila, ampak je istega dne tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve tožnikove pravice do zagovora oz. obrambe ni zakonita.
stroški postopka - stroški priče - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila
Priča je bila zaslišan, preden je tožnica podala vloga za dodelitev brezplačne pomoči. Vsi stroški priče, ki so nastali v zvezi z zaslišanje, so tako nastali pred dnem, od katerega za tožnico velja oprostitev plačila sodnih stroškov. Zaradi tega je dolžna povrniti stroške z zaslišanjem priče, saj je sama predlagala njeno zaslišanje.
izvršilni stroški – nadaljnji izvršilni stroški – oprostitev plačila sodnih taks – stroški za nagrado – prisotnost pri rubežu – potrebni stroški – udeležba upnika pri rubežu – prisotnost pooblaščenca pri rubežu – načelo vestnosti in poštenja
Stranka mora tudi v izvršilnem postopku, v skladu z načelom vesti in poštenja obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa je dolžna kriti sama. Upnikovemu pooblaščencu s prisotnostjo pri rubežu sicer nedvomno nastanejo določeni stroški, vendar to še ne pomeni, da so ti stroški v posameznem primeru dejansko potrebni za izvršbo ter da mu jih je zato dolžan povrniti dolžnik.
Predsednica senata sodišča prve stopnje je utemeljeno izdala izpodbijani sklep (o zavrženju pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje), potem ko je bilo s strani pristojne predsednice sodišča že odločeno o zahtevi za njeno izločitev, ki je bila zavrnjena kot neutemeljena, saj zoper sklep o izločitvi sodnika ni pritožbe, kar pomeni, da se lahko takoj izvrši.
začasna odredba – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam
Pritožbi je treba pritrditi glede očitka o nekonkretiziranosti predlagane začasne odredbe v delu, kolikor se nanaša na prepoved kakršne koli spremembe na vseh nepremičninah, ki so predmet začasne odredbe. Pravilno namreč opozarja, da predlagatelji niso dovolj jasno opredelili predlagane prepovedi „kakršne koli druge spremembe“ na nepremičninah, zajetih z začasno odredbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057862
ZUKS člen 19, 20. ZMZPP člen 19 in 20. UZITUL člen 1, 19, 22. UZITUL-A člen 22b, 22b/2, 22b/2-3, 22b/3. ZOR člen 277, 1035, 1038, 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – obveznost Ljubljanske banke, d.d., za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ - izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom
Za obveznost izplačila deviz, vplačanih v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja Ljubljanska banka d.d..
Tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je samostojen zahtevek, zato je umik takšnega zahtevka umik tožbe in se zato glede na prvi odstavek 389. člena ZOR šteje, da zastaranje terjatve iz tega naslova z vložitvijo tožbe ni bilo pretrgano.
pravdni stroški – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – nagrada za narok
Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti.
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZPP člen 70, 70/6, 122.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika - zapisnik o glavni obravnavi
Ob ugotovitvi, da možnosti zdravljenja v tožnikovem primeru v Sloveniji niso bile izčrpane, njegov zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini ni utemeljen.
S sklepom se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje in 4. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče v njem odloči o zahtevi za povrnitev stroškov. Ker pa v obravnavanem primeru ni odločilo, bi morala tožena stranka v skladu s 1. odst. 325. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP v roku 15 dni predlagati dopolnitev sklepa.
Glede na zakonsko ureditev so brezpredmetne pritožbene navedbe o možnosti vpliva na delovanje pošte. Tožena stranka, ki je napoved pritožbe oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
Določilo 8. točke 4. odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, ni jasno in ga zato ni mogoče uporabljati, kot se glasi. Ker pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti, niti po obveznem razlagalnem pravilu po 82/2 OZ niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna.
KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 178, 178/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5, 378, 378/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – predlog oškodovanca za pregon – zakonski znaki kaznivega dejanja – negativna vrednostna sodba – namen zaničevanja – izključitev protipravnosti – zavrnitev pritožbe
Obtoženčeve navedbe o državnem tožilcu so bile objektivno žaljive, predstavljajo negativno vrednostno sodbo o oškodovancu in njegovem delu, izražajo podcenjevanje in prezir ter kažejo na namen zaničevanja.
V konkretnem primeru ne gre za resno kritiko aktualnega družbenega dogajanja, pač pa za populistično in podcenjevalno kritikarstvo, zaradi česar ne more biti govora o izključitvi protipravnosti obtoženčevega ravnanja.
Vlogo, naslovljeno "pritožba", ki je bila vložena v 15-dnevnem roku od prejema sodbe, s katero ni bilo odločeno o stroških postopka, je treba šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka (saj pritožbeno sodišče o stroških postopka ne more odločati, če o njih sodišče prve stopnje še ni odločalo).
Tožnik za pritožbo zoper dopolnilno sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, nima pravnega interesa. Zato se njegova pritožba v tem delu zavrže.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, ker iz listin, ki jih je tožnik priložil tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da tožena stranka postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ne bi izpeljala skladno z zakonskimi določbami, ali je bila odpoved podana iz resnega in utemeljenega razloga, pa bo sodišče lahko presodilo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
državna štipendija - absolventski staž - izplačevanje štipendije
Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar le eno študijsko leto (ne glede na morebitno podaljšanje absolventskega staža, četudi pride do podaljšanja absolventskega staža iz upravičenega razloga).
Regulacijska ali ureditvena začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v katerem je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Ker za presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta (zaradi zamude roka za vložitev tožbe) niso izpolnjene procesne predpostavke, tožnik svojih zahtevkov v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega zavarovanja ne more uveljavljati pred sodiščem, ampak eventualno s ponovno zahtevo pri toženi stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Četudi bi tožena stranka dokazala, da je tožnik (ker se je mudilo) dejansko odpremil škatlo s 409 kosi (ustreznih izdelkov) namesto s 477 kosi (ustreznih izdelkov), takšna kršitev, glede na vse okoliščine obravnavanega primera (da se je mudilo, da naročnik ni urgiral, češ da je bilo premalo izdelkov, da tožena stranka v razmerju do naročnika ni utrpela škodljivih posledic), ne bi dosegla standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.