Kaznivo dejanje obrekovanja s tiskom po 2. odst. 107. čl. KZS je storjeno z objavo prispevka v javnem občilu. Storilec tega kaznivega dejanja je avtor prispevka. Avtor pa je oseba, ki je sestavila objavljeno besedilo ne glede na to, ali je v njem navedla lastne trditve, ali pa trditve neke druge osebe.
Sklep o dedovanju je mogoče popraviti samo, če gre za očitno pisno pomoto. Če pri navedbi pokojnikovega državljanstva ne gre za napako, ki bi nastala pri pisanju, marveč za negotovo oziroma sporno ugotovitev dejanskega stanja. Navedbe državljanstva ni mogoče spremeniti s popravnim sklepom in je treba predlog za izdajo takega sklepa zavrniti.
Z novelo ZKZ leta 1986 sprejeta prepoved delitve zaščitene kmetije ne velja za pravna razmerja, ki so nastala poprej in tako tudi ne za pretežno realizirano prodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče, ki ni bila podpisana.
Ob ugovoru veljavnosti oporoke mora dobiti zapuščinski sodnik izjave prizadetih oseb o okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali je oporoka (ne)veljavna, in le če so ta dejstva sporna, napotiti na pravdo.
129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, in sodišče mora to pravno normo izpolniti tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, ni pravilno uporabilo materialnega prava, s tem v zvezi pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbo, ki je bila sklenjena po uveljavitvi ustave iz leta 1963, zahteva za denacionalizacijo po 5. čl. ZDEN ne pride v poštev.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Tisti, ki je samo fizično delal na kmetiji drugega zakonca, ki je njegovo posebno premoženje, ne more uveljavljati solastninskega deleža na tem premoženju.