zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - menjalna pogodba
V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo po trditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.
gradnja na tujem zemljišču - gradnja na tujem zemljišču
Za odločitev, ali je rušenje objekta, zgrajenega na tujem zemljišču, katerega lastnik se je gradnji uprl, družbeno opravičljivo ali ne, ni odločilna le višina stroškov rušenja. Pomembno pa je pri tem v zvezi z obnašanjem lastnika zemljišča in graditelja med gradnjo zlasti tudi razmerje med intenzivnostjo nasilnega ravnanja prvega in upiranja drugega.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00361
ZIP člen 267. ZOR člen 104, 104/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1. ZPVSR člen 71a, 72, 72/4. ZSReg člen 41, 42, 42/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.
Če tožnik izjavi, da umika tožbo in obenem priglasi svoje pravdne stroške, je potrebno tako izjavo razumeti kot skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške, ne pa kot umik tožbe v celoti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamudne obresti
Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti.
Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku.
V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor
V skladu z 2.odstavkom 38. člena ZIP je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev ravna sodišče tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP.
Člen 3 in enako tudi 90. člen ZPPSL, ki določata, da lahko predlagajo stečaj le dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. SDK torej ni več upravičen predlagatelj.
Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu.
O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.
O popravi sodbe ali sklepa sodišče izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa vroči prepis sklepa. Odločitev o popravi v izvirniku pa lahko zaznamuje tudi šele po pravnomočnosti popravnega sklepa, namesto že ob izdaji, ne da bi s tem zagrešilo kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Imetnik stanovanjske pravice, ki je bil to ob uveljavitvi SZ in ki je sklenil prodajno pogodbo po pogojih iz VIII. poglavja SZ, pogodba pa je bila zaradi neplačila kupnine razdrta, lahko znotraj dveletnega roka iz 123. čl. SZ zahteva sklenitev nove prodajne pogodbe za to stanovanje.
V kolikor otrok živi v drugi državi (bivši jugoslovanski republiki), to ne pomeni, da gre za spremenjene razmere (nižji stroški preživljanja), ampak je treba te razmere ugotoviti in v zvezi s tem stroške preživljanja in potrebe otroka ter premoženjske zmožnosti preživninskih zavezancev. Sprememba valutnega razmerja ne predstavlja spremenjene okoliščine.
Vprašanje očetovstva se ne da reševati kot predhodno vprašanje. Tako stališče zastopajo številni avtorji in sodna praksa. Pa tudi če bi bila dovoljena možnost, da se o izvenzakonskem očetovstvu lahko odloča kot o predhodnem vprašanju, se po poteku rokov iz 25. člena Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki (sedaj 92. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) ne bi moglo odločati niti kot o predhodnem vprašanju v zapuščinski pravdi, ki bi jo izvenzakonski otrok začel proti zakonitim oziroma oporočnim dedičem svojega zatrjevanega očeta.