Za oceno priposestvovanja je odločilno dejstvo, kdaj je dobil tožnik sporno zemljišče v izključno posest in kdaj naj bi potem to zemljišče priposestvoval.
Če se stranki glede zamudnih obresti nič ne dogovorita, veljajo predpisi o zakonitih zamudnih obrestih, vendar le, če ne gre za denarno terjatev pri kateri se uporablja dogovorjena valutna klavzula. Če je glavnica določena z uporabo valutne klavzule se obresti priznajo po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge v tuji valuti, dogovorjeni v valutni klavzuli.
taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V 3. tč. tarif. št. 2 predpisana sodna taksa za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi se ne uporablja za sklepe o ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Zato tudi ni predpisana sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Odškodnina za zaplenjeno premoženje mora plačati družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Iz sklepa, ki določa odškodnino za premoženje, mora biti razvidno, za katere premičnine in v kakšnem znesku je bila določena odškodnina.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00361
ZIP člen 267. ZOR člen 104, 104/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1. ZPVSR člen 71a, 72, 72/4. ZSReg člen 41, 42, 42/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.
Če tožnik izjavi, da umika tožbo in obenem priglasi svoje pravdne stroške, je potrebno tako izjavo razumeti kot skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške, ne pa kot umik tožbe v celoti.
Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor
V skladu z 2.odstavkom 38. člena ZIP je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev ravna sodišče tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP.
Člen 3 in enako tudi 90. člen ZPPSL, ki določata, da lahko predlagajo stečaj le dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. SDK torej ni več upravičen predlagatelj.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamudne obresti
Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti.
Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku.
V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu.
O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.
Potem ko je pooblaščenka tožeče stranke na prvem naroku za glavno obravnavo spremenila ime tožeče stranke, tožena stranka pa o tem ni bila obveščena, pravda med strankama ni začela teči in pogojev za izdajo sklepa zaradi izostanka ni bilo.
O popravi sodbe ali sklepa sodišče izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa vroči prepis sklepa. Odločitev o popravi v izvirniku pa lahko zaznamuje tudi šele po pravnomočnosti popravnega sklepa, namesto že ob izdaji, ne da bi s tem zagrešilo kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZZZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZOR člen 414, 414/1, 414, 414/1. ZSG člen 43, 43/1, 43, 43/1.
etažna lastnina - solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev
Ker je toženec skupni lastnik stanovanja, je njegova obveznost plačila stroškov solidarna, pri čemer obveznost temelji na določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je veljal v času nastanka obveznosti.
Vprašanje očetovstva se ne da reševati kot predhodno vprašanje. Tako stališče zastopajo številni avtorji in sodna praksa. Pa tudi če bi bila dovoljena možnost, da se o izvenzakonskem očetovstvu lahko odloča kot o predhodnem vprašanju, se po poteku rokov iz 25. člena Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki (sedaj 92. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) ne bi moglo odločati niti kot o predhodnem vprašanju v zapuščinski pravdi, ki bi jo izvenzakonski otrok začel proti zakonitim oziroma oporočnim dedičem svojega zatrjevanega očeta.