Za oceno priposestvovanja je odločilno dejstvo, kdaj je dobil tožnik sporno zemljišče v izključno posest in kdaj naj bi potem to zemljišče priposestvoval.
taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V 3. tč. tarif. št. 2 predpisana sodna taksa za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi se ne uporablja za sklepe o ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Zato tudi ni predpisana sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZST člen 4, 4/1, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2-1. ZPPSL člen 99, 99/1, 99/5, 99, 99/1, 99/5.
stečaj taksnega zavezanca
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Obrazložitev Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da taksni zavezanec I. ni pravočasno plačal sodne takse za tožbo v znesku 98.540,00 SIT in opominske takse v znesku 1.200,00 SIT, ter da mora zato plačati še 50 % kazensko takso v višini 49.270,00 SIT ter sklenilo, da se vsa taksa prisilno izterja. Proti sklepu je stečajni upravitelj pravočasno vložil pritožbo. Zatrjuje, da je taksna obveznost nastala pred začetkom stečajnega postopka nad taksnim zavezancem in da zato prisilna izterjava sodne takse ni mogoča, pač pa bi morala terjatev biti prijavljena v stečajnem postopku. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je nad taksnim zavezancem začel stečajni postopek dne 31.10.1991. Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je nastala dne 12.6.1991 (glej prvi odstavek in prvo točko drugega odstavka 4. člena Zakona o sodnih taksah), torej pred dnevom začetka stečajnega postopka nad taksnim zavezancem. V konkretnem primeru zato za plačilo oziroma izterjavo sodne takse ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka 99. člena ZPPSL, pač pa določbo 1. odstavka 99. člena ZPPSL. Taksna obveznost ni nastala med stečajnim postopkom, zato za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo podlage. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.
Če se stranki glede zamudnih obresti nič ne dogovorita, veljajo predpisi o zakonitih zamudnih obrestih, vendar le, če ne gre za denarno terjatev pri kateri se uporablja dogovorjena valutna klavzula. Če je glavnica določena z uporabo valutne klavzule se obresti priznajo po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge v tuji valuti, dogovorjeni v valutni klavzuli.
Ni dovolj, da sodišče tožnika le pozove, naj tožbo popravi oziroma dopolni. V sklepu, s katerim mu to naloži, ga mora tudi poučiti in mu pomagati vlogo ustrezno popraviti oziroma dopolniti.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00361
ZIP člen 267. ZOR člen 104, 104/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1. ZPVSR člen 71a, 72, 72/4. ZSReg člen 41, 42, 42/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.
Člen 3 in enako tudi 90. člen ZPPSL, ki določata, da lahko predlagajo stečaj le dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. SDK torej ni več upravičen predlagatelj.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamudne obresti
Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti.
Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku.
V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor
V skladu z 2.odstavkom 38. člena ZIP je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev ravna sodišče tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP.
Če tožnik izjavi, da umika tožbo in obenem priglasi svoje pravdne stroške, je potrebno tako izjavo razumeti kot skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške, ne pa kot umik tožbe v celoti.
Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.
O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu.
ZZZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZOR člen 414, 414/1, 414, 414/1. ZSG člen 43, 43/1, 43, 43/1.
etažna lastnina - solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev
Ker je toženec skupni lastnik stanovanja, je njegova obveznost plačila stroškov solidarna, pri čemer obveznost temelji na določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je veljal v času nastanka obveznosti.
Za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi nepravilnega zdravljenja, tožena stranka (bolnišnica) odgovarja samo v obsegu koliko škode je nastalo iz tega naslova, ne odgovarja pa za škodo, ki jo je tožnik utrpel v drugem škodnem dogodku.
Imetnik stanovanjske pravice, ki je bil to ob uveljavitvi SZ in ki je sklenil prodajno pogodbo po pogojih iz VIII. poglavja SZ, pogodba pa je bila zaradi neplačila kupnine razdrta, lahko znotraj dveletnega roka iz 123. čl. SZ zahteva sklenitev nove prodajne pogodbe za to stanovanje.
V kolikor otrok živi v drugi državi (bivši jugoslovanski republiki), to ne pomeni, da gre za spremenjene razmere (nižji stroški preživljanja), ampak je treba te razmere ugotoviti in v zvezi s tem stroške preživljanja in potrebe otroka ter premoženjske zmožnosti preživninskih zavezancev. Sprememba valutnega razmerja ne predstavlja spremenjene okoliščine.