Ni dovolj, da sodišče tožnika le pozove, naj tožbo popravi oziroma dopolni. V sklepu, s katerim mu to naloži, ga mora tudi poučiti in mu pomagati vlogo ustrezno popraviti oziroma dopolniti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - preprečitev uporabe sile
Ker tožnica ni pojasnila, kakšna in kolikšna škoda bi brez potrebe lahko nastala, niti kakšna sila naj bi ji grozila, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
ZZZDR člen 58, 58/2, 60, 58, 58/2, 60. ZOR člen 73, 73.
premoženjska razmerja med zakonci - določitev deležev na skupnem premoženju
Z realizacijo postane veljaven sporazum med zakoncema o določitvi deležev na skupnem premoženju ter o njegovi razdelitvi, ki ni bil sklenjen v predpisani obliki in overjen po sodniku.
Odškodnina za zaplenjeno premoženje mora plačati družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Iz sklepa, ki določa odškodnino za premoženje, mora biti razvidno, za katere premičnine in v kakšnem znesku je bila določena odškodnina.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00361
ZIP člen 267. ZOR člen 104, 104/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1. ZPVSR člen 71a, 72, 72/4. ZSReg člen 41, 42, 42/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.
Če tožnik izjavi, da umika tožbo in obenem priglasi svoje pravdne stroške, je potrebno tako izjavo razumeti kot skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške, ne pa kot umik tožbe v celoti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamudne obresti
Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti.
Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku.
V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.
Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor
V skladu z 2.odstavkom 38. člena ZIP je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev ravna sodišče tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP.
Člen 3 in enako tudi 90. člen ZPPSL, ki določata, da lahko predlagajo stečaj le dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. SDK torej ni več upravičen predlagatelj.
O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu.
Imetnik stanovanjske pravice, ki je bil to ob uveljavitvi SZ in ki je sklenil prodajno pogodbo po pogojih iz VIII. poglavja SZ, pogodba pa je bila zaradi neplačila kupnine razdrta, lahko znotraj dveletnega roka iz 123. čl. SZ zahteva sklenitev nove prodajne pogodbe za to stanovanje.
V kolikor otrok živi v drugi državi (bivši jugoslovanski republiki), to ne pomeni, da gre za spremenjene razmere (nižji stroški preživljanja), ampak je treba te razmere ugotoviti in v zvezi s tem stroške preživljanja in potrebe otroka ter premoženjske zmožnosti preživninskih zavezancev. Sprememba valutnega razmerja ne predstavlja spremenjene okoliščine.
Pri izračunu plačila glavnice in obresti gre za strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Zato se je pravilno odločilo, ko je po določilu 250. člena Zakona o pravdnem postopku izvedlo dokaz z izvedencem finančne stroke in se ni oziralo na posamezne izračune pravdnih strank. Sodni izvedenci so strokovnjaki, ki jih določi sodišče za pojasnitev strokovnih vprašanj in so zapriseženi, medtem ko so izračuni posameznih institucij z različnimi računalniškimi programi le podlaga za navedbe pravdnih strank.
ZZZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZOR člen 414, 414/1, 414, 414/1. ZSG člen 43, 43/1, 43, 43/1.
etažna lastnina - solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev
Ker je toženec skupni lastnik stanovanja, je njegova obveznost plačila stroškov solidarna, pri čemer obveznost temelji na določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je veljal v času nastanka obveznosti.