ZST člen 4, 4/1, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2-1. ZPPSL člen 99, 99/1, 99/5, 99, 99/1, 99/5.
stečaj taksnega zavezanca
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Obrazložitev Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da taksni zavezanec I. ni pravočasno plačal sodne takse za tožbo v znesku 98.540,00 SIT in opominske takse v znesku 1.200,00 SIT, ter da mora zato plačati še 50 % kazensko takso v višini 49.270,00 SIT ter sklenilo, da se vsa taksa prisilno izterja. Proti sklepu je stečajni upravitelj pravočasno vložil pritožbo. Zatrjuje, da je taksna obveznost nastala pred začetkom stečajnega postopka nad taksnim zavezancem in da zato prisilna izterjava sodne takse ni mogoča, pač pa bi morala terjatev biti prijavljena v stečajnem postopku. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je nad taksnim zavezancem začel stečajni postopek dne 31.10.1991. Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je nastala dne 12.6.1991 (glej prvi odstavek in prvo točko drugega odstavka 4. člena Zakona o sodnih taksah), torej pred dnevom začetka stečajnega postopka nad taksnim zavezancem. V konkretnem primeru zato za plačilo oziroma izterjavo sodne takse ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka 99. člena ZPPSL, pač pa določbo 1. odstavka 99. člena ZPPSL. Taksna obveznost ni nastala med stečajnim postopkom, zato za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo podlage. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.
zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - menjalna pogodba
V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo po trditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.
Ni dovolj, da sodišče tožnika le pozove, naj tožbo popravi oziroma dopolni. V sklepu, s katerim mu to naloži, ga mora tudi poučiti in mu pomagati vlogo ustrezno popraviti oziroma dopolniti.
Za oceno priposestvovanja je odločilno dejstvo, kdaj je dobil tožnik sporno zemljišče v izključno posest in kdaj naj bi potem to zemljišče priposestvoval.
ZIP člen 267. URS člen 15, 35. Splošna deklaracija človekovih pravic (OZN 1948) člen 12, 8. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (OZN 1966) člen 17, 5. ZOR člen 157, 200. Evropska konvencija o človekovih pravicah člen 8.
začasna odredba - človekove pravice in temeljne svoboščine - tisk
Zbiranje in povezovanje podatkov o določeni osebi, navajanje njenega poklica, njenega razmerja v članstvih različnih klubov, društev, zvez in drugih organizacij ter dejstev o družini v tisku verjetno posega v zasebnost tožeče stranke. Ker tak poseg v osebnostne pravice lahko povzroči nenadomestljivo moralno in/ali materialno škodo in ker je izkazana nevarnost, da bi tožena stranka s tem nadaljevala, je izdaja začasne odredbe utemeljena.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00361
ZIP člen 267. ZOR člen 104, 104/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1. ZPVSR člen 71a, 72, 72/4. ZSReg člen 41, 42, 42/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.
Če tožnik izjavi, da umika tožbo in obenem priglasi svoje pravdne stroške, je potrebno tako izjavo razumeti kot skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške, ne pa kot umik tožbe v celoti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor
V skladu z 2.odstavkom 38. člena ZIP je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev ravna sodišče tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamudne obresti
Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti.
Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku.
V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.
Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.
Člen 3 in enako tudi 90. člen ZPPSL, ki določata, da lahko predlagajo stečaj le dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. SDK torej ni več upravičen predlagatelj.
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu.
O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.
ZOR člen 61, 61/2, 1082, 1093, 1093/1, 61, 61/2, 1082, 1093, 1093/1.
izvensodna poravnava - bistvena zmota
Določila v oporoki, da oporočni dedič dobi premoženje zapustnice, če bo skrbel za oskrbo oporočiteljičine sestre, ne pomeni nujno fideikomisarične substitucije, ampak gre lahko za odložni pogoj.
Vsekakor je treba ugotoviti pravo voljo oporočiteljice.
O popravi sodbe ali sklepa sodišče izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa vroči prepis sklepa. Odločitev o popravi v izvirniku pa lahko zaznamuje tudi šele po pravnomočnosti popravnega sklepa, namesto že ob izdaji, ne da bi s tem zagrešilo kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Vprašanje očetovstva se ne da reševati kot predhodno vprašanje. Tako stališče zastopajo številni avtorji in sodna praksa. Pa tudi če bi bila dovoljena možnost, da se o izvenzakonskem očetovstvu lahko odloča kot o predhodnem vprašanju, se po poteku rokov iz 25. člena Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki (sedaj 92. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) ne bi moglo odločati niti kot o predhodnem vprašanju v zapuščinski pravdi, ki bi jo izvenzakonski otrok začel proti zakonitim oziroma oporočnim dedičem svojega zatrjevanega očeta.
ZZZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZOR člen 414, 414/1, 414, 414/1. ZSG člen 43, 43/1, 43, 43/1.
etažna lastnina - solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev
Ker je toženec skupni lastnik stanovanja, je njegova obveznost plačila stroškov solidarna, pri čemer obveznost temelji na določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je veljal v času nastanka obveznosti.