Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo zapustnikovo voljo v smislu določila člena 46/3 ZD, da se toženki dana darila ne vštejejo v njen dedni delež. Ker spada v zapuščino zaščitena kmetija, je treba uporabiti določilo člena 15/1 Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč, po katerem se všteje darilo v dedni delež ne glede na zapustnikovo voljo.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Za presojo, kakšen zahtevek uveljavlja tožnik, je odločilna njegova izjava o zahtevku, ne pa dokazni predlogi, ki bi morda lahko le posredno kazali na tak ali drugačen zahtevek.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica do nakupa stanovanja - privolitev imetnika stanovanjske pravice - pravica ožjega družinskega člana do nakupa stanovanja
Imetnik stanovanjske pravice prosto razpolaga s svojo pravico do nakupa stanovanja in ga zato ni mogoče siliti in prisiliti, da to pravico prenese na določenega družinskega člana. V zakonu ni opore za to, da bi žena imela prednost.
Ni pravno varovana posest posestnika, ki jo je pridobil samovoljno in protipravno od prejšnjega posestnika, ki je za varstvo svoje posesti pravočasno ukrepal in storil vse, kar je bil po zakonu upravičen storiti.
V fazi odločanja o predlogu za izdajo zamudne sodbe sodišče ni upravičeno presojati utemeljenosti tožbenega zahtevka, ampak le sklepčnost tožbe. Zato v tej fazi lahko zavrne tožbeni zahtevek le, če iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka.
V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo po trditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.
Določila v oporoki, da oporočni dedič dobi premoženje zapustnice, če bo skrbel za oskrbo oporočiteljičine sestre, ne pomeni nujno fideikomisarične substitucije, ampak gre lahko za odložni pogoj.
Vsekakor je treba ugotoviti pravo voljo oporočiteljice.
Za oceno priposestvovanja je odločilno dejstvo, kdaj je dobil tožnik sporno zemljišče v izključno posest in kdaj naj bi potem to zemljišče priposestvoval.
Odškodnina za zaplenjeno premoženje mora plačati družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Iz sklepa, ki določa odškodnino za premoženje, mora biti razvidno, za katere premičnine in v kakšnem znesku je bila določena odškodnina.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - preprečitev uporabe sile
Ker tožnica ni pojasnila, kakšna in kolikšna škoda bi brez potrebe lahko nastala, niti kakšna sila naj bi ji grozila, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
Ni dovolj, da sodišče tožnika le pozove, naj tožbo popravi oziroma dopolni. V sklepu, s katerim mu to naloži, ga mora tudi poučiti in mu pomagati vlogo ustrezno popraviti oziroma dopolniti.
zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - menjalna pogodba
V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo po trditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.
gradnja na tujem zemljišču - gradnja na tujem zemljišču
Za odločitev, ali je rušenje objekta, zgrajenega na tujem zemljišču, katerega lastnik se je gradnji uprl, družbeno opravičljivo ali ne, ni odločilna le višina stroškov rušenja. Pomembno pa je pri tem v zvezi z obnašanjem lastnika zemljišča in graditelja med gradnjo zlasti tudi razmerje med intenzivnostjo nasilnega ravnanja prvega in upiranja drugega.