stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - izbris iz registra stalnega prebivalstva - skupno premoženje
Želja tožnika po ohranitvi prijave stalnega prebivališča na naslovu X. v Ljubljani ne zadošča, saj mora posameznik skladno z določbami ZPPreb na naslovu stalnega prebivališča tudi dejansko prebivati.
Prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja, temveč se s prijavo zagotavlja zgolj ažurna evidenca o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov.
V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.
ZUSDDD člen 1b. Ztuj člen 81. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije člen 40. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku vseh tožnikov izjav ni natančno in argumentirano ocenil, niti ni, v povezavi s tožnikovimi izjavami, natančno in celovito presodil vseh predloženih dokazil, na katera se tožnik sklicuje tekom celotnega postopka, dodatno v novem postopku tudi na predložen poziv na plačilo sodne takse v upravnem sporu zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Do dokazila, relevantnega za oceno, ali je bil tožnik izbrisan, se ni prav z ničemer opredelil.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
V predmetni zadevi je bistveno, da tožnica v upravnem postopku, na zaslišanju dne 9. 2. 2015 in v pritožbi zoper prvostopenjski akt ni navajala, da bi bila Slovenijo primorana zapustiti s starši zaradi posledic izbrisa in da se potem zaradi administrativnih ovir ali vojne ni mogla vrniti v Slovenijo. Med strankama tudi ni sporno, da tožnica po odhodu iz Slovenije dne 28. 6. 1991 ni bivala v Sloveniji več kot zgolj eno leto. V upravnem postopku torej ni navajala okoliščin odhoda iz Slovenije iz tretjega odstavka 1. člena ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Po določbi 49. člena ZBPP je predvidenih več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organ za BPP od upravičenca terja vrnitev sredstev, ki so bila izplačana na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči. Prvi od pogojev je, da upravičenec ni uspel v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Navedeni pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj je Višje sodišče v Mariboru s sodbo z dne 25. in 26. 8. 2014 odločilo, da se upravičenca oprosti obtožbe, stroške postopka pa je naložilo v breme proračuna. Omenjena odločitev je postala pravnomočna dne 29. 9. 2014, ne glede na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti ter ugotovitev Vrhovnega sodišča, da sta bila v postopku pred višjim sodiščem kršena Kazenski zakonik ter Zakon o kazenskem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Ni možno trditi, da konkretna situacija ustreza zakonskemu pogoju iz 1. alineje 3. člena ZPDZC-1, kjer se šteje, da gre za delo na črno, če nek subjekt določene dejavnosti sploh nima določene v ustanovitvenem aktu, kajti tovrstno dejavnost ( oddajanje in obratovanje nepremičnin) ima tožeča stranka določeno v ustanovitvenem aktu, le da ne v prilogi k sklepu o ustanovitvi, ampak v samem sklepu. Torej ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. člena ZPDZC-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev predpisov
Izpodbijano odločbo je Agencija izdala na podlagi 56. člena ZKme-1, ki v četrtem odstavku določa, da zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne. Na podlagi administrativne kontrole je Agencija ugotovila kršitev predpisov in sicer ZJN-2, UEM, Uredbe PRP in javnega razpisa. Zato je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev utemeljeno zavrnjen.
ZTuj-2 člen 31, 31/1, 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 9, 10, 237, 237/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno in preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne bo spoštoval pravnega reda Republike Slovenije v smislu 6. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2, saj okoliščine, ki jih kot dejansko podlago sprejete odločitve navaja v svoji obrazložitvi v obravnavani sporni zadevi, (še) ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
Obrazložitvi izpodbijane odločbe je utemeljeno očitati pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, glede na njeno strukturo, obseg in izražene dejanske ugotovitve ter zaključke, ki jih tožena stranka utemeljuje le z navedbami tožnika, podanimi na zapisnik o njegovem ustnem zaslišanju v letu 2013, ne da bi tožnika ustno zaslišala kot stranko postopka tudi v sedaj obravnavani sporni upravni zadevi na podlagi njegove prošnje z dne 22. 1. 2015.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 37/2, 37a, 37a/4, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDI člen 27, 27/2. ZUP člen 144, 144/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za dovoljenje - neizdaja soglasja - davčni dolg - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožena stranka je prejela akt ZRSZ, označen kot neizdaja soglasja za zastopnika, konkretno za tožnico, za katero navaja, da izdaja soglasja ni možna in se soglasje tudi ne izda, ker niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo soglasja iz 27. člena ZZSDT, ker je iz vpogleda v EDP razvidno, da ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. Ker torej ZRSZ iz navedenega razloga soglasja ni dal, to daje podlago za ugotovitev, da tedaj niso bili izpolnjeni predpisani pogoji iz 27. člena ZZSDT. Ta ugotovitev pa daje zadostno podlago za zaključek, da tožnica v času izpodbijane odločbe ni izpolnjevala vseh zakonsko predpisanih pogojev za izdajo nadaljnjega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Odločitev tožene stranke temelji na uradnih podatkih, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti in za to ni bilo treba posebej zaslišati tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroški
Posvet stranke z odvetnikom pred vložitvijo tožbe je zajet z nagrado za sestavo tožbe. Tega pa ni mogoče reči za končno poročilo stranki. Ob koncu postopka odvetnik stranko seznani z izidom zadeve, zato je za to upravičen tudi do nagrade.
Prvostopenjski organ je pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007 - 2013 člen 89, 89/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - vračilo sredstev - bistvena kršitev pravil javnega razpisa - sprememba projekta
Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
ZKme-1 člen 53,54, 56. Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013, člen 80, 81, 83, 83/1, 83/1-4, 99, 99/1, 99/1-4. Uredba Sveta (ES) 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 61-65. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - status mesta - kontrola predpisanih pogojev
Ne glede na pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev sodišče sodi, da je tožnica ugovor, s katerim napada presojo, da njen projekt vsebuje tudi lastnosti ukrepov iz drugih osi, lahko podala in da ga je bila agencija dolžna vsebinsko obravnavati, kajti nanaša se na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev.
Projekt mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani. Torej ob oddaji (popolne) vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob izdaji odločbe za izplačilo sredstev. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev ob izplačilu.
denacionalizacija - pogoji za denacionalizacijo - pravica do odškodnine od tuje države
Pravica dobiti odškodnino od tuje države ni bila vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Za izločitev iz vračanja premoženja po ZDen pa zadošča že dejstvo, da je imel prejšnji lastnik pravico dobiti odškodnino od tuje države, prav tako pa da, niti ni bilo pomembno, ali jo je dejansko dobil.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - metoda cenitve - izvor premoženja - prijava premoženja - poziv k prijavi premoženja - dokazovanje - dokazno breme
Po določbi 69. člena ZDavP-2 sme davčni organ v primerih iz 68. člena istega zakona pozvati davčnega zavezanca, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerja med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga, kar se je zgodilo v danem primeru.
V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstva oziroma trditve dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno obrazložen. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev.
Ključni pogoj za zavarovanje je torej pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZDavP-2 izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem sodišče poudarja, da za zavarovanje plačila davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi.
davek na vodna plovila - dodatni davek od plovil - namen uporabe - opravljanje registrirane dejavnosti - zasebni namen
V zadevi ni sporna sama višina obdavčitve niti ugotovitve glede predmeta obdavčitve, temveč je sporen namen uporabe predmetnega plovila in sicer ali se uporablja za opravljanje registrirane dejavnosti ali pa za zasebne namene. Po 4. členu ZDVP je davčni zavezanec lastnik plovila, ki je kot tak evidentiran v davčni evidenci iz 9. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je finančni organ po uradni dolžnosti ugotovil davčno obveznost za sporno obdobje. Ugotovitev davčne obveznosti izhaja iz podatkov konkretnega vodnega plovila (dolžina predmetnega plovila je 13,40 metrov in ima 36,8 kilovatov moči), kot seštevek splošnega dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaša na dolžino plovila in dela obveznosti, ki se nanaša na moč pogona plovila.
ZDavP-2 člen 146, 156, 157, 157/5, 159, 160. ZBPP člen 46.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova – sodne odločbe ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku izvršbe zato dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Tožnik zato z ugovori, s katerimi ugovarja obstoju kakršnegakoli dolga do Republike Slovenije in s tem (posredno) tudi obveznosti, ki izhaja iz sodne odločbe, ne more uspeti.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva - akontacija dohodnine - drugi dohodki - darilo
Davčni organ je v postopku nesporno ugotovil, da so bila sredstva na tožnikov račun nakazana z računa pravne osebe, to pa pomeni, da jih ni prejel od očeta. Ne glede na dejstvo, da je bil za poslovanje z računom pravne osebe pooblaščen tudi A.A., nakazila s tega računa pomenijo nakazilo pravne in ne fizične osebe. Vse bančne transakcije za pravno osebo mora sicer opraviti fizična oseba, ki je na banki pooblaščena za razpolaganje s sredstvi, kar pa ne pomeni, da transakcije opravlja v svojem imenu. A.A. je nakazila na osebni račun tožnika opravil za račun pravne osebe in jih v tem kontekstu nikakor ni mogoče šteti za njegovo darilo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - predlog za izvršbo - izvršilni naslov
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bil ključnega pomena predlog za izvršbo, ki ga je, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti, davčni organ prejel s strani ZZZS kot predlagatelja izvršbe. Davčni organ je namreč vseskozi dolžan ravnati po podanem predlogu in zato že v davčnem postopku ni bilo mogoče upoštevati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na podani predlog oziroma na izdano odločbo ZZZS, ki je podlaga za davčno izvršbo.