brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožeča stranka je v zapuščinskem postopku uspela, in je tudi dejansko pridobila premoženje. Glede na obrazloženo je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki utemeljeno naložil povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - družinski član kot nasprotna stranka v postopku
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, se v skladu s četrtim odstavkom tega člena zakona pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci, ne upoštevajo. Navedeno pomeni, da se premoženje žene tožeče stranke pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke ne upošteva in da je tožečo stranko potrebno obravnavati kot samsko osebo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroški
Posvet stranke z odvetnikom pred vložitvijo tožbe je zajet z nagrado za sestavo tožbe. Tega pa ni mogoče reči za končno poročilo stranki. Ob koncu postopka odvetnik stranko seznani z izidom zadeve, zato je za to upravičen tudi do nagrade.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Po določbi 49. člena ZBPP je predvidenih več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organ za BPP od upravičenca terja vrnitev sredstev, ki so bila izplačana na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči. Prvi od pogojev je, da upravičenec ni uspel v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Navedeni pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj je Višje sodišče v Mariboru s sodbo z dne 25. in 26. 8. 2014 odločilo, da se upravičenca oprosti obtožbe, stroške postopka pa je naložilo v breme proračuna. Omenjena odločitev je postala pravnomočna dne 29. 9. 2014, ne glede na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti ter ugotovitev Vrhovnega sodišča, da sta bila v postopku pred višjim sodiščem kršena Kazenski zakonik ter Zakon o kazenskem postopku.
ZUSDDD člen 1b. Ztuj člen 81. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije člen 40. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3.
dovoljenje za stalno prebivanje – državljani držav naslednic nekdanje SFRJ – izbris iz registra stalnega prebivalstva
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku vseh tožnikov izjav ni natančno in argumentirano ocenil, niti ni, v povezavi s tožnikovimi izjavami, natančno in celovito presodil vseh predloženih dokazil, na katera se tožnik sklicuje tekom celotnega postopka, dodatno v novem postopku tudi na predložen poziv na plačilo sodne takse v upravnem sporu zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Do dokazila, relevantnega za oceno, ali je bil tožnik izbrisan, se ni prav z ničemer opredelil.
dovoljenje za stalno prebivanje – državljani držav naslednic nekdanje SFRJ – pogoji za izdajo dovoljenja – dejansko življenje v Republiki Sloveniji – upravičena odsotnost – izbris iz registra stalnega prebivalstva
Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi izvedenih dokazov pravilno presodila, da pri tožniku pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje ni izpolnjen. S tem v zvezi je utemeljen zaključek, da tožnikov odhod iz RS, ne glede na njegovo drugačno zatrjevanje v postopku, ni bil posledica izbrisa, saj je bilo na podlagi tožnikove izjave in izjav zaslišanih prič ugotovljeno, da je tožnik RS zapustil leta 1992, to pa je bilo pred datumom, ko bi mu glede na zavrnjeno prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo prenehala prijava stalnega prebivališča po Zakonu o tujcih. Tožnik je bil sicer iz Registra stalnega prebivalstva izbrisan dne 28. 6. 1993, vendar ne zaradi začetka veljavnosti določb Zakona o tujcih, temveč na podlagi določb Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva po ugotovitvi Občine Radovljica, da daljši čas ne prebiva več na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča na Bledu. Navedeno potrjuje, da je tožnik RS dejansko zapustil že v letu 1992.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007 - 2013 člen 89, 89/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - vračilo sredstev - bistvena kršitev pravil javnega razpisa - sprememba projekta
Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
odobritev pravnega posla - stroški postopka - uporaba Odvetniške tarife - vrednost spornega predmeta
V sporni zadevi odmera nagrade temelji na določbi drugega odstavka 22. člena ZOdvT. Ker upravni organ ne odloča o vrednostnem zahtevku, vloga za odobritev pravnega posla pa se predloži na obrazcu, ki je tipski in ne zahteva posebnih strokovnih znanj, je bila uporaba drugega odstavka 22. člena ZOdvT po presoji sodišča pravilna. Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v zvezi z upravnim postopkom v konkretni upravni zadevi, ter nimajo samostojne pravne narave. Odločitev o stroških je obvezna sestavina izreka odločbe ali sklepa, s katerim se konča postopek, ali pa je o njih (če tako izhaja iz izreka odločbe o glavni stvari) odločeno s posebnim sklepom. Če upoštevamo pravno naravo stroškov, po presoji sodišča poziva za izdajo odločbe z dne 8. 9. 2015 ne moremo šteti kot samostojne (nepovezane) vloge s celotnim postopkom odobritve pravnega posla, zato v takem primeru odmera stroškov na pravni podlagi, veljavni po 10. 1. 2015 (OT), ni utemeljena.
stalno prebivališče – ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča – izbris iz registra stalnega prebivalstva – skupno premoženje
Želja tožnika po ohranitvi prijave stalnega prebivališča na naslovu X. v Ljubljani ne zadošča, saj mora posameznik skladno z določbami ZPPreb na naslovu stalnega prebivališča tudi dejansko prebivati. Prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja, temveč se s prijavo zagotavlja zgolj ažurna evidenca o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov.
Prvostopenjski organ je pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev predpisov
Izpodbijano odločbo je Agencija izdala na podlagi 56. člena ZKme-1, ki v četrtem odstavku določa, da zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne. Na podlagi administrativne kontrole je Agencija ugotovila kršitev predpisov in sicer ZJN-2, UEM, Uredbe PRP in javnega razpisa. Zato je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev utemeljeno zavrnjen.
Glede na to, da v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZKZ upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse druge sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena, je zaključiti, da je bil v času odločanja prvostopenjskega organa predpisan način iz prvega odstavka tega člena (obvestilo o sprejemu ponudbe poslati tudi prodajalcu - ponudniku) samo instrumentalen zaradi možnosti izpolnitve pogoja iz drugega odstavka istega člena. To pomeni, da je ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe (rok določen v četrtem odstavku 20. člen ZKZ) poverjena upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - metoda cenitve - izvor premoženja - prijava premoženja - poziv k prijavi premoženja - dokazovanje - dokazno breme
Po določbi 69. člena ZDavP-2 sme davčni organ v primerih iz 68. člena istega zakona pozvati davčnega zavezanca, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerja med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga, kar se je zgodilo v danem primeru. V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstva oziroma trditve dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno obrazložen. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev.
Podpisnik revizijskega poročila odgovarja za njegovo vsebino, kar je skladno z določbami ZRev-2. Zato sodišče tožničine ugovore, da dejansko stanje v tem delu ni bilo pravilno ugotovljeno in da je pri pripravi predmetnega revizijskega poročila sodelovala le kot „strokovno osebje“ oziroma kot „manager“, kot neutemeljene zavrača. V obrazložitvi izpodbijane odločbe o izreku opomina je po presoji sodišča pravilno pojasnjena vloga tožnice kot „Ključnega revizijskega partnerja“, saj ZRev-2 drugačne vloge podpisnikov revizijskega poročila ne predvideva. Po presoji sodišča je toženka pravilno interpretirala vlogo in obseg odgovornosti podpisnikov revizijskega poročila.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva - akontacija dohodnine - drugi dohodki - darilo
Davčni organ je v postopku nesporno ugotovil, da so bila sredstva na tožnikov račun nakazana z računa pravne osebe, to pa pomeni, da jih ni prejel od očeta. Ne glede na dejstvo, da je bil za poslovanje z računom pravne osebe pooblaščen tudi A.A., nakazila s tega računa pomenijo nakazilo pravne in ne fizične osebe. Vse bančne transakcije za pravno osebo mora sicer opraviti fizična oseba, ki je na banki pooblaščena za razpolaganje s sredstvi, kar pa ne pomeni, da transakcije opravlja v svojem imenu. A.A. je nakazila na osebni račun tožnika opravil za račun pravne osebe in jih v tem kontekstu nikakor ni mogoče šteti za njegovo darilo.
davek na vodna plovila – dodatni davek od plovil – namen uporabe – opravljanje registrirane dejavnosti – zasebni namen
V zadevi ni sporna sama višina obdavčitve niti ugotovitve glede predmeta obdavčitve, temveč je sporen namen uporabe predmetnega plovila in sicer ali se uporablja za opravljanje registrirane dejavnosti ali pa za zasebne namene. Po 4. členu ZDVP je davčni zavezanec lastnik plovila, ki je kot tak evidentiran v davčni evidenci iz 9. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je finančni organ po uradni dolžnosti ugotovil davčno obveznost za sporno obdobje. Ugotovitev davčne obveznosti izhaja iz podatkov konkretnega vodnega plovila (dolžina predmetnega plovila je 13,40 metrov in ima 36,8 kilovatov moči), kot seštevek splošnega dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaša na dolžino plovila in dela obveznosti, ki se nanaša na moč pogona plovila.
davek od dohodkov pravnih oseb – povezane osebe – davčno priznani odhodki - transferne cene
Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
ZDavP-2 člen 146, 156, 157, 157/5, 159, 160. ZBPP člen 46.
davčna izvršba – davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika – izvršilni naslov – izpodbijanje izvršilnega naslova
Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova – sodne odločbe ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku izvršbe zato dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Tožnik zato z ugovori, s katerimi ugovarja obstoju kakršnegakoli dolga do Republike Slovenije in s tem (posredno) tudi obveznosti, ki izhaja iz sodne odločbe, ne more uspeti.
ZVK člen 13, 13/2, 28, 28/2, 28/2-4, 30, 30/1, 30/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nelojalna konkurenca - nagradna igra
Prijavni obrazec „Naročilnica in obrazec za dodatno nakazilo“ je sestavljen tako, da ga lahko naslovnik razume na način, da mora, če želi dobiti nagrado, tudi naročiti izdelek/izdelke iz kataloga ter ga tako izpolnjenega čim prej poslati. Pravilna pa je tudi ocena, po kateri vrednost nagrade (12 000 EUR) občutneje presega vrednost nakupa raznih artiklov iz kataloga (v vrednosti med 10 in 20 EUR), s katerim naj kupec pridobi možnost nagrade, in je zato utemeljeno zaključiti, da gre pri obravnavani nagradni igri za ravnanje, ki ima znake prepovedanega dejanja nelojalne konkurence po določbi 13. člena ZVK.
denacionalizacija - pogoji za denacionalizacijo – pravica do odškodnine od tuje države
Pravica dobiti odškodnino od tuje države ni bila vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Za izločitev iz vračanja premoženja po ZDen pa zadošča že dejstvo, da je imel prejšnji lastnik pravico dobiti odškodnino od tuje države, prav tako pa da, niti ni bilo pomembno, ali jo je dejansko dobil.