Ker tožnik tožbe ni vložil v predpisanem 30-dnevnem roku, je tožbo vložil prepozno, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Davčni organ je dne 25. 11. 2015 izdal sklep, da se postopek davčne izvršbe ustavi zaradi plačila terjatve. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo zoper sklep o davčni izvršbi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - predaja odgovorni državi članici EU - begosumnost
Nesporne okoliščine, ki jih na podlagi tožnikove izjave in podatkov v bazi Eurodac ugotavlja tožena stranka, po presoji sodišča utemeljujejo sklep o znatni begosumnosti tožnika, ki narekuje izpodbijani ukrep. Na tožnikovo (znatno) begosumnost kaže njegovo ravnanje v dosedanjem postopku, zlasti pa dejstvo, da je nezakonito, ilegalno, brez dokumentov prehajal meje držav članic EU, da je tako (ilegalno) vstopil tudi na ozemlje Republike Slovenije, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito ne da bi počakal na dokončanje že začetih postopkov, in to šele po tem, ko ga je prijela policija.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 293, 293/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - enostavni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Pogoje za začetek gradnje enostavnih objektov določa 3.a člen ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. Ne glede na ta odstavek po se po drugem odstavku navedene določbe enostavni objekt ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.
V primerih, ko so odpadki odloženi zakonito, povzročitelj obremenitve pa je znan in to ni lastnik zemljišča, na katerem je prišlo do obremenitve, kot je bilo v obravnavanem primeru, ni mogoče izreči inšpekcijskega ukrepa iz 157. člena ZVO-1 lastniku zemljišča, na katerem se nahajajo, saj kaj takega iz zakona ne izhaja.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev predpisov
Izpodbijano odločbo je Agencija izdala na podlagi 56. člena ZKme-1, ki v četrtem odstavku določa, da zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne. Na podlagi administrativne kontrole je Agencija ugotovila kršitev predpisov in sicer ZJN-2, UEM, Uredbe PRP in javnega razpisa. Zato je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev utemeljeno zavrnjen.
Prvostopenjski organ je na podlagi podatkov zemljiške knjige in katastrskih podatkov, torej na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, pravilno ugotovil, da nepremičnine v lasti tožnika obsegajo skupaj 3ha 71a in 31m² primerljivih kmetijskih površin in glede na tak obseg ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 2. člena ZDKG, to je pogoja obsega najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007 - 2013 člen 89, 89/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - vračilo sredstev - bistvena kršitev pravil javnega razpisa - sprememba projekta
Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroški
Posvet stranke z odvetnikom pred vložitvijo tožbe je zajet z nagrado za sestavo tožbe. Tega pa ni mogoče reči za končno poročilo stranki. Ob koncu postopka odvetnik stranko seznani z izidom zadeve, zato je za to upravičen tudi do nagrade.
ZTuj-2 člen 47, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-6, 55/1-8. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravica do družinskega in zasebnega življenja - nova dejstva in novi dokazi
Čeprav vsaka kršitev pravnih predpisov RS sama zase morebiti še ne zadostuje za utemeljitev domneve, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS, po presoji sodišča ocena vseh ugotovljenih okoliščin skupaj obstoj takšne domneve v konkretni zadevi potrjuje, saj je prav na podlagi storjenih raznovrstnih kršitev pravnih pravil mogoče sklepati, da tujec tudi v prihodnje ne bo spoštoval predpisov slovenskega pravnega reda. Pri tem tožena stranka oziroma prvostopenjski organ kot organ izvršilne veje oblasti odloča, kakšno stopnjo tolerance bo imela do preteklih storjenih prekrškov in na podlagi ugotovljenih kršitev pravnih pravil, četudi ne hujših, lahko sklepa, da tujec v prihodnosti ne bo spoštoval pravnih pravil ter prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zavrne, kar je tožena stranka v konkretnem primeru v upravnih odločbah tudi natančno obrazložila in utemeljila.
V obravnavanem primeru je bilo potrebno presoditi le, ali so v času izdaje izpodbijane odločbe obstajali razlogi za obstoj domneve nepodrejanja pravnemu redu RS in posledično za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje za družinskega člana tožnice ter ali je te razloge prvostopenjski upravni organ pravilno in zakonito ugotovil, ni pa predmet presoje v upravnem sporu, ali takšna domneva obstaja tudi ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki so nastale po izdaji izpodbijane odločbe.
Ob upoštevanju individualnih okoliščin na strani zakoncev in dejstva, da sta v postopku podala zgolj splošne izjave glede njunega zakonskega življenja in z njimi nista uspela izkazati tesnih stikov, ki bi jih medsebojno imela na ozemlju RS, pri čemer določila 8. člena EKČP ni mogoče razlagati na način, da bi ščitil vsakršno možnost izbire zakoncev, na območju katere države želita prebivati, tožbeni ugovor tožnice v luči kršitve 8. člena EKČP ne more biti upošteven.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da si tožnica ni pridobila ne državljanstva Republike Slovenije, niti dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako ni sporno, da je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva 26. 2. 1992, niti ni sporno, da je tožnica, ki živi v tujini, neuspešno zahtevala izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji šele po uveljavitvi ZUSDDD-B. To pomeni, da tožnica ne izpolnjuje taksativno predpisanih zakonskih pogojev, da bi bila upravičena do odškodnine na podlagi ZPŠOIRSP.
Glede na to, da v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZKZ upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse druge sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena, je zaključiti, da je bil v času odločanja prvostopenjskega organa predpisan način iz prvega odstavka tega člena (obvestilo o sprejemu ponudbe poslati tudi prodajalcu - ponudniku) samo instrumentalen zaradi možnosti izpolnitve pogoja iz drugega odstavka istega člena. To pomeni, da je ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe (rok določen v četrtem odstavku 20. člen ZKZ) poverjena upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - stroški administrativne kontrole - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Nepravilno so izračunane urne postavke, in sicer s tem, da je tožeča stranka v bruto plačo vštela tudi postavko številka MO11, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Plača je plačilo za delo, pri kateri mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Tako bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za starševsko varstvo in akontacijo dohodnine). Vsi ti prispevki so procentualne narave. Neto plača pa je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki in drugo). Glede na navedeno, je torej prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje strošek, ki ga plačuje sam prejemnik plače in to ni obveznost delodajalca, zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je ta znesek v višini 98,86 EUR izločila kot strošek po uveljavljenih računih.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
V predmetni zadevi je bistveno, da tožnica v upravnem postopku, na zaslišanju dne 9. 2. 2015 in v pritožbi zoper prvostopenjski akt ni navajala, da bi bila Slovenijo primorana zapustiti s starši zaradi posledic izbrisa in da se potem zaradi administrativnih ovir ali vojne ni mogla vrniti v Slovenijo. Med strankama tudi ni sporno, da tožnica po odhodu iz Slovenije dne 28. 6. 1991 ni bivala v Sloveniji več kot zgolj eno leto. V upravnem postopku torej ni navajala okoliščin odhoda iz Slovenije iz tretjega odstavka 1. člena ZUSDDD.
upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
V skladu z določbo 64. člena ZUS-1 je tožena stranka v ponovljenem postopku vezana na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča glede postopka. V skladu s sodno prakso navedena vezanost upravnega organa ni absolutna. Vendar pa to ne pomeni, da lahko upravni organ kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča. Tožena stranka lahko tako od navedene vezanosti odstopi le izjemoma, in sicer le tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, kar pa mora tožena stranka posebej pojasniti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožeča stranka je v zapuščinskem postopku uspela, in je tudi dejansko pridobila premoženje. Glede na obrazloženo je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki utemeljeno naložil povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.
ZSS člen 27, 27/3. ZIU člen 8. ZDT-1 člen 37. ZIPRS1415 člen 68.
napredovanje državnega tožilca - pogoji za napredovanje - položaj svetnika - interventna zakonodaja
ZSS v 27. členu določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi omenjenih metod razlage ZSS ne nanašajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - družinski član kot nasprotna stranka v postopku
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, se v skladu s četrtim odstavkom tega člena zakona pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci, ne upoštevajo. Navedeno pomeni, da se premoženje žene tožeče stranke pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke ne upošteva in da je tožečo stranko potrebno obravnavati kot samsko osebo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba
ZBPP ne ureja pravice do izbire zagovornika v kazenskem postopku, temveč, daje le pravno podlago za priznanje pravne pomoči v primeru, če za plačilo stroškov zastopanja z izbranim zagovornikom v kazenskem postopku prosilec nima zadostnih sredstev. Pravice do izbire zagovornika pa ZKP ne omejuje niti v primerih obvezne obrambe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Po določbi 49. člena ZBPP je predvidenih več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organ za BPP od upravičenca terja vrnitev sredstev, ki so bila izplačana na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči. Prvi od pogojev je, da upravičenec ni uspel v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Navedeni pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj je Višje sodišče v Mariboru s sodbo z dne 25. in 26. 8. 2014 odločilo, da se upravičenca oprosti obtožbe, stroške postopka pa je naložilo v breme proračuna. Omenjena odločitev je postala pravnomočna dne 29. 9. 2014, ne glede na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti ter ugotovitev Vrhovnega sodišča, da sta bila v postopku pred višjim sodiščem kršena Kazenski zakonik ter Zakon o kazenskem postopku.