mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - intenzivnost preganjanja - krvno maščevanje - prosilec s Kosova
Tožnik ni zatrjeval intenzivnosti dejanj in zato groženj s strani člana družine P. v letu 2012 ni mogoče šteti za preganjanje, kot je le-to opredeljeno v prvem odstavku 26. člena ZMZ-1. Ker tožnik ni uspel izkazal intenzitete preganjanja in tudi ni uspel izkazati, da mu pristojni organi v izvorni državi zaradi dejanj, zaradi katerih je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ne bi mogli nuditi zaščite, tudi po mnenju sodišča ni mogoče sklepati, da ne bi bil deležen ustrezne pomoči oziroma, da bi mu, zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini, s strani nedržavnih subjektov grozila resna škoda.
Glede na stanje konkretne zadeve bi moral župan vsebinsko obravnavati pobudo in njeno dopolnitev, kot jo je tožnik podal v okviru roka, ki mu je bil določen s pozivom z dne 14. 7. 2016, ter v izpodbijanem aktu obrazloženo utemeljiti, ali tako dopolnjena pobuda izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za nadaljnji postopek ali pa jih ne izpolnjuje in v čem konkretno jih ne izpolnjuje. Takšnih vsebinskih razlogov v aktu ni. Toženka jih niti v sodnem postopku ni konkretno navedla. S samim sklicevanjem na spise zadeve oziroma njihovo predložitvijo pa po sodni praksi, ki je v tem pogledu povsem jasna in ustaljena, obrazložitve odločitve ni mogoče nadomestiti.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/2. ZUP člen 87, 87/4.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 3. 9. 2016. Tega dne je namreč nastopila fikcija vročitve, saj tožeča stranka odločbe ni prevzela v 15-ih dneh, odkar ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispeli poštni pošiljki. V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, vročitev velja za opravljeno petnajsti dan. Petnajsti dan v obravnavani zadevi je bila sicer sobota, vendar glede na načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015, fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek - davčni dolg
Tožena stranka je na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka in po dokazni presoji vseh listin pravilno ugotovila, da se tožnik ni podrejal pravnemu redu in da obstaja domneva, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tudi ravnanje tožnika, da je ravno v času vložitve prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja v celoti brezplačno prenesel poslovni delež družbe na novega družbenika (nova družba je bila v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije), nedvomno nakazuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik pravnemu redu Republike Slovenije ne bo podrejal.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede poskusov vračanja po letu 2002 je bilo nepopolno ugotovljeno, ker niso dovolj razjasnjene okoliščine v zvezi s tožničinimi poskusi vračanja po letu 2002.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje - prosilec iz Sirije
Iz izpovedi tožnika ter prič, zaslišanih na glavni obravnavi, izhaja, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem predvsem zaradi tega, ker se mu zaradi specifičnih razmer, ki vladajo v Siriji, pripisuje določeno politično pripadnost oziroma pripadnost eni izmed strani v državljanski vojni.
Tožnik bi bil ob morebitni vrnitvi v Sirijo, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da sta se oba sinova z odhodom izognila služenju vojaškega roka, označen s strani vladnih sil kot politični nasprotnik režima. Kot tak bi bil označen tudi zaradi tega, ker je sploh zapustil Sirijo, ker je prebežnik. Po drugi strani pa bi ga tudi uporniki glede na to, da je bil zaposlen v državni bolnici, torej je z njihovega stališča delal za Asadov režim, označili za pripadnika režima in s tem za nasprotnika.
Tožniku grozi preganjanje predvsem iz razloga političnega prepričanja, ker se mu določeno politično prepričanje pripisuje ne glede na to, da se sam šteje za nevtralnega, a mu zaradi specifičnih razmer določeno politično prepričanje kot pripadnost nasprotni strani v državljanski vojni, pripisujejo drugi in ga štejejo kot pripadnika nasprotne, sovražne strani. Torej gre za razlog za preganjanje iz 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
Pritrditi je tožnikovemu ugovoru, da pri ovrednotenju – točkovanju po posameznih merilih izpodbijana odločitev nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk. Tožnik se prav tako utemeljeno sklicuje, da je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovil, da so bili na predmetnem razpisu izbrani izvajalci, ki so prejeli manjše število točk kot neizbrani izvajalec.
Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta. Navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo zato sodišče ni upoštevalo in jih ni preizkušalo.
ZUP člen 9, 66, 67, 67/1, 154, 154/1. ZKZ člen 19, 22, 23.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - nerazumljiva vloga - predkupni upravičenec - načelo zaslišanja stranke - ustna obravnava
Pri vlogi za odobritev pravnega posla gre vsebinsko gledano za zahtevek sprejemnika ponudbe, da organ ugotovi (in potrdi z odločbo), da je pravilno sprejel ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda oziroma kmetje ter da je predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ z najboljšim vrstnim redom. Že obravnava vloge po vsebini glede na namen po ZKZ daje podlago za presojo, da gre pri vlogi tožnice za vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg tega je bila tudi vložena v roku za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, kar ni sporno, kar dodatno pritrjuje presoji vloge z vidika namena določb ZKZ o odobritvi pravnega posla.
Upravni organ bi moral, če je menil, da je vloga tožnice nerazumljiva (ali nepopolna), postopati tako, kot za take primere določa ZUP v prvem odstavku 67. člena, to je pozvati tožnico k odpravi pomanjkljivosti, z jasnimi in določnimi napotki, kako naj ravna.
Organ je kršil pravila postopka tudi s tem, ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dal možnosti izjave (9. člen ZUP). Glede na to, da so v zadevi udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, bi v ta namen (da bi vsaka od strank imela možnost izjaviti se o zahtevkih in navedbah ostalih strank) moral razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP), in to ne glede na to, da je bila v prejšnjem postopku ustna obravnava že opravljena, saj je bila stvar postopka za izdajo izpodbijane odločbe (v skladu s stališči sodišča v sodbi I U 1330/2014) razjasniti vsebino vloge tožnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Po presoji sodišča je organ pravilno zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izvršilnim postopkom in v zvezi s poravnavo. Po 8. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.
brezplačna pravna pomoč - spremenjene okoliščine - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje njeno pravico do BPP.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - davčno priznani odhodki - delo v tujini - povračilo stroškov - službeno potovanje - dokazovanje - zaslišanje prič - bistvena kršitev pravil postopka
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZUS-1 člen 42. ZASP člen 37, 37/2, 39, 39/1, 146, 146/1, 146/1-7, 146/2, 149, 153, 153/2, 154, 154/1. URS člen 33, 60. ZUP člen 220. Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi člen 5, 5/1-2. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 14.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - začasno dovoljenje - učinkovitost upravljanja - administrativno-tehnični posli - ključ delitve - dopolnilna odločba
Pri presoji zahtevka za izdajo začasnega dovoljenja je toženka pravilno izhajala iz same narave te pravice do nadomestila (drugi odstavek 37. člena, prvi odstavek 39. člena ZASP), ki gre skupno raznovrstnim upravičencem, določenim v prvem odstavku 154. člena ZASP. Da bi toženka izdala zahtevano začasno dovoljenje, bi moral tožnik izkazati, da bo lahko pravico učinkovito upravljal.
Pogojev, ki izhajajo iz poslovnega modela upravljanja pravice, kot ga je zahtevajoča stranka skupaj z drugimi kolektivnimi organizacijami dogovorila, toženka ne more določati. Dogovorjene pogoje (med stranko, ki zahteva izdajo dovoljenja, in strankami z interesom v postopku), ki so podlaga za upravljanje pravice, toženka zato lahko le presoja v smislu, ali bo stranka na njihovi podlagi s pravico učinkovito upravljala. Na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZASP se izda začasno dovoljenje le stranki, ki izdajo zahteva. Le stranka v zvezi z izdanim začasnim dovoljenjem je podvržena nadzoru s strani toženke.
Pravilen delilni ključ je materialni pogoj, ki ga mora stranka izkazati za ugoditev zahtevku. Nepravilnost delilnega ključa je v obravnavani zadevi po stališču sodišča nosilni razlog za zavrnitev zahteve za izdajo začasnega dovoljenja.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 44, 48, 48/2. ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60, 60/8.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi na računu - pričakovana davčna obveznost - obrazložitev odločbe
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov glede verjetnega obstoja davčne obveznosti (in s tem glede že omenjenega ključnega pogoja za zavarovanje davčne obveznosti) ter je zato podana procesna kršitev. Vendar pa razloge sklepa v tem delu pravilno in v celoti dopolni organ druge stopnje s svojo odločbo ter na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ ob odločanju o pritožbi v svoji odločbi lahko navede pravilne razloge, odpravi pomanjkljivost prvostopenjske odločitve.
nepovratna državna sredstva - upravni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi organ ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku določenem v 144. členu ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Ti določbi namreč nalagata organu, da da pred izdajo odločbe stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.
ZUP člen 11, 87, 87/1, 87/2, 91, 91/3, 97, 97/1, 169, 169/1, 171, 171/1. ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 101, 101/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 127a, 127a/3.
osebno vročanje - vročanje pravni osebi - vročilnica - javna listina - neposredna plačila v kmetijstvu - dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic
S tem, kot tožeča stranka trdi, da ji podpis na vročilnici poziva ni znan (oziroma da po njenem mnenju ne pripada nobenemu od zaposlenih), ne more utemeljiti in izkazati, da ji poziv sploh ni bil (dejansko) vročen, za kar se zavzema v tožbenih izvajanjih.
Kako tožeča stranka organizira prejemanje pošte in katere osebe opravljajo to delo ter ali so za to ustrezno pooblaščene skladno z notranjimi akti tožeče stranke, ne morejo biti okoliščine, ki bi lahko v konkretnem primeru glede na tožbene navedbe vplivale na vročitev poziva kot tako. Za tožečo stranko kot gospodarsko družbo se tudi zahteva višji standard skrbnosti pri poslovanju.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2. ZDoh-2 člen 37, 105, 105/3, 105/3-11, 127, 131, 131/1. ZUP člen 253, 253/2.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - potni stroški - verodostojna knjigovodska listina - reformatio in peius
Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za zaposlenega pri zavezancu za davek dohodke iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po 127. členu ZDoh-2 oziroma dohodek iz delovnega razmerja po 3. členu ZPSV od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost po 8. - 14. členu ZPSV. Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za ostale, ki niso zaposleni pri društvu, drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25%.
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov, kot to izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP. Pri tem je prvostopni organ v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopnega organa glede česa je treba dopolniti postopek. Če prvostopni organ ugotovi drugačno dejansko stanje, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru, in kar izhaja iz izpodbijane odločbe, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev. Res je, da je v takem primeru končni rezultat za stranko, ki je predhodno vložila pritožbo, lahko manj ugoden, kot bi bil, če pritožbe ne bi vložila. Vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da gre zaradi tega za nezakonit postopek.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 76, 125, 125/1, 126, 126/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - terminski posli - davčno priznani odhodki
Za ugotavljanje dobička v skladu z 12. členom ZDDPO-2 se pripoznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Takšni pa niso odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti (29. člen ZDDPO-2). V zvezi s tem mora zavezanec v postopku davčnega nadzora dokazati pravilnost svojega davčnega obračuna, predvsem odhodkov, ki jih uveljavlja v obračunu. Z oddajo davčnega obračuna namreč trdi, da je imel določene davčno priznane odhodke. Zato je na njem breme dokazovanja, da gre za odhodke, ki so knjiženi v skladu s SRS in da so davčno priznani po določbah 29. člena ZDDPO-2.
ZDavP-2 člen 101, 101/7, 110. ZUP člen 129. ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za starševsko varstvo - prispevki za zaposlovanje - davek iz naslova opravljanja dejavnosti - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov spisa in odgovora tožene stranke z dne 4. 10. 2016 nesporno sledi, da tožeča stranke pritožbe, čeprav je bila le-ta dovoljena, zoper sklep ni vložila. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V davčnem zakonu torej podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov ni, zato jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5.2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odpis oziroma obročno plačilo teh prispevkov, utemeljeno zavrgel.
Glede odpisa dolga iz naslova prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo ter stroškov davčne izvršbe je podlaga za odločitev določba sedmega odstavka 101. člena ZDavP-2, na katero se prav tako pravilno sklicujeta oba davčna organa in po kateri davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga, če gre za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti.