enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek - davčni dolg
Tožena stranka je na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka in po dokazni presoji vseh listin pravilno ugotovila, da se tožnik ni podrejal pravnemu redu in da obstaja domneva, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tudi ravnanje tožnika, da je ravno v času vložitve prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja v celoti brezplačno prenesel poslovni delež družbe na novega družbenika (nova družba je bila v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije), nedvomno nakazuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik pravnemu redu Republike Slovenije ne bo podrejal.
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa njihovo tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 28. ZS člen 83, 83/2,83/2-9. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice
Zadeve brezplačne pravne pomoči so nujne v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Zato rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.
Glede na stanje konkretne zadeve bi moral župan vsebinsko obravnavati pobudo in njeno dopolnitev, kot jo je tožnik podal v okviru roka, ki mu je bil določen s pozivom z dne 14. 7. 2016, ter v izpodbijanem aktu obrazloženo utemeljiti, ali tako dopolnjena pobuda izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za nadaljnji postopek ali pa jih ne izpolnjuje in v čem konkretno jih ne izpolnjuje. Takšnih vsebinskih razlogov v aktu ni. Toženka jih niti v sodnem postopku ni konkretno navedla. S samim sklicevanjem na spise zadeve oziroma njihovo predložitvijo pa po sodni praksi, ki je v tem pogledu povsem jasna in ustaljena, obrazložitve odločitve ni mogoče nadomestiti.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - intenzivnost preganjanja - krvno maščevanje - prosilec s Kosova
Tožnik ni zatrjeval intenzivnosti dejanj in zato groženj s strani člana družine P. v letu 2012 ni mogoče šteti za preganjanje, kot je le-to opredeljeno v prvem odstavku 26. člena ZMZ-1. Ker tožnik ni uspel izkazal intenzitete preganjanja in tudi ni uspel izkazati, da mu pristojni organi v izvorni državi zaradi dejanj, zaradi katerih je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ne bi mogli nuditi zaščite, tudi po mnenju sodišča ni mogoče sklepati, da ne bi bil deležen ustrezne pomoči oziroma, da bi mu, zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini, s strani nedržavnih subjektov grozila resna škoda.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2. ZDoh-2 člen 37, 105, 105/3, 105/3-11, 127, 131, 131/1. ZUP člen 253, 253/2.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - potni stroški - verodostojna knjigovodska listina - reformatio in peius
Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za zaposlenega pri zavezancu za davek dohodke iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po 127. členu ZDoh-2 oziroma dohodek iz delovnega razmerja po 3. členu ZPSV od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost po 8. - 14. členu ZPSV. Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za ostale, ki niso zaposleni pri društvu, drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25%.
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov, kot to izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP. Pri tem je prvostopni organ v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopnega organa glede česa je treba dopolniti postopek. Če prvostopni organ ugotovi drugačno dejansko stanje, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru, in kar izhaja iz izpodbijane odločbe, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev. Res je, da je v takem primeru končni rezultat za stranko, ki je predhodno vložila pritožbo, lahko manj ugoden, kot bi bil, če pritožbe ne bi vložila. Vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da gre zaradi tega za nezakonit postopek.
Pritrditi je tožnikovemu ugovoru, da pri ovrednotenju – točkovanju po posameznih merilih izpodbijana odločitev nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk. Tožnik se prav tako utemeljeno sklicuje, da je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovil, da so bili na predmetnem razpisu izbrani izvajalci, ki so prejeli manjše število točk kot neizbrani izvajalec.
Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta. Navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo zato sodišče ni upoštevalo in jih ni preizkušalo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - samostojni podjetnik posameznik - ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
Iz 24. člena ZKZ ne izhaja, da bi bil za samostojnega podjetnika posameznika po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ določen pogoj, da ima kot glavno dejavnost registrirano kmetijsko dejavnost, temveč le, da ima registrirano kmetijsko dejavnost.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje - prosilec iz Sirije
Iz izpovedi tožnika ter prič, zaslišanih na glavni obravnavi, izhaja, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem predvsem zaradi tega, ker se mu zaradi specifičnih razmer, ki vladajo v Siriji, pripisuje določeno politično pripadnost oziroma pripadnost eni izmed strani v državljanski vojni.
Tožnik bi bil ob morebitni vrnitvi v Sirijo, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da sta se oba sinova z odhodom izognila služenju vojaškega roka, označen s strani vladnih sil kot politični nasprotnik režima. Kot tak bi bil označen tudi zaradi tega, ker je sploh zapustil Sirijo, ker je prebežnik. Po drugi strani pa bi ga tudi uporniki glede na to, da je bil zaposlen v državni bolnici, torej je z njihovega stališča delal za Asadov režim, označili za pripadnika režima in s tem za nasprotnika.
Tožniku grozi preganjanje predvsem iz razloga političnega prepričanja, ker se mu določeno politično prepričanje pripisuje ne glede na to, da se sam šteje za nevtralnega, a mu zaradi specifičnih razmer določeno politično prepričanje kot pripadnost nasprotni strani v državljanski vojni, pripisujejo drugi in ga štejejo kot pripadnika nasprotne, sovražne strani. Torej gre za razlog za preganjanje iz 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 44, 48, 48/2. ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60, 60/8.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.
brezplačna pravna pomoč - spremenjene okoliščine - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje njeno pravico do BPP.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dostop do domene - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi gre za upravni akt, ki ne izpolnjuje pogojev, kot jih določa 2. člen ZUS-1. Z navedenim upravnim aktom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. Ker z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi, je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - davčno priznani odhodki - delo v tujini - povračilo stroškov - službeno potovanje - dokazovanje - zaslišanje prič - bistvena kršitev pravil postopka
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZUP člen 9, 66, 67, 67/1, 154, 154/1. ZKZ člen 19, 22, 23.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - nerazumljiva vloga - predkupni upravičenec - načelo zaslišanja stranke - ustna obravnava
Pri vlogi za odobritev pravnega posla gre vsebinsko gledano za zahtevek sprejemnika ponudbe, da organ ugotovi (in potrdi z odločbo), da je pravilno sprejel ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda oziroma kmetje ter da je predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ z najboljšim vrstnim redom. Že obravnava vloge po vsebini glede na namen po ZKZ daje podlago za presojo, da gre pri vlogi tožnice za vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg tega je bila tudi vložena v roku za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, kar ni sporno, kar dodatno pritrjuje presoji vloge z vidika namena določb ZKZ o odobritvi pravnega posla.
Upravni organ bi moral, če je menil, da je vloga tožnice nerazumljiva (ali nepopolna), postopati tako, kot za take primere določa ZUP v prvem odstavku 67. člena, to je pozvati tožnico k odpravi pomanjkljivosti, z jasnimi in določnimi napotki, kako naj ravna.
Organ je kršil pravila postopka tudi s tem, ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dal možnosti izjave (9. člen ZUP). Glede na to, da so v zadevi udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, bi v ta namen (da bi vsaka od strank imela možnost izjaviti se o zahtevkih in navedbah ostalih strank) moral razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP), in to ne glede na to, da je bila v prejšnjem postopku ustna obravnava že opravljena, saj je bila stvar postopka za izdajo izpodbijane odločbe (v skladu s stališči sodišča v sodbi I U 1330/2014) razjasniti vsebino vloge tožnice.
ZDavP-2 člen 68, 135, 135/3, 138, 138/1. ZDDV-1 člen 41. ZDS-1 člen 18.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - ocena davčne osnove - prirejanje podatka o ustvarjenih prihodkih - pooblastilo inšpektorja
Tretji odstavek 135. člena ZDavP-2 dovoljuje davčnemu organu, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne s predhodno izdanim sklepom o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Navedeno je pomembno za primere, ko davčni organ izvaja nadzor s točno določenim namenom, ko je za učinkovitost oziroma uspešnost nadzora pomemben nenajavljen obisk davčnega inšpektorja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru.
Davčni organ ni vdrl v računalnik, kot to navaja tožnik. V določbah 18. člena ZDS-1, ki določajo pooblastila inšpektorja, je imel podlago tako za pregledovanje podatkov v elektronski obliki, kot tudi za njihovo kopiranje in nadaljnjo obdelavo oziroma analizo (točke 6.a do 6.c petega odstavka 18. člena ZDS-1). Davčni organ torej ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje zakon. Za pregled in kopiranje blagajniških podatkov tudi ni potreboval posebne odredbe sodišča, saj ne gre za kazenski postopek, niti soglasja zavezanca za davek. Ravno nasprotno, zavezanec za davek je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora dolžan predložiti poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo (prvi odstavek 138. člena ZDavP-2), kar velja tudi za podatke v elektronski obliki.
ZBPP člen 6. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-D člen 1, 2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Pa tudi, če je že vpisan, lahko OZS kadarkoli predlaga izbris z omenjenih seznamov. Odvetnik sam torej odloči o tem, ali bo izvajal storitve BPP pod pogoji, kakršni izhajajo iz ZOdv in OT. Tožnik je po lastnih navedbah vpisan na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve BPP in je očitno v tej vlogi izvajal storitev BPP tudi v konkretnem primeru, kar pomeni, da ne more uspešno uveljavljati, da se z napadeno ureditvijo avtoritativno in obenem nesorazmerno posega v njegovo samostojnost in (ekonomsko) neodvisnost, ki ju varuje Ustava.
izterjava davčnih obveznosti - izterjava davka od druge osebe - prenos dejavnosti
Na podlagi 12. drugega odstavka 148. člena ZDavP-2 12 se davek lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. V obravnavi zadevi gre za tak primer. Tožnik se ni statusno preoblikoval, kot to možnost določa Zakon o gospodarskih družbah. Tožnik je bil kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti potekalo še naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.. Zato je tudi po presoji sodišča bila tako dejansko prenesena dolžnikova dejavnost, ki jo je dolžnik tako brez prekinitve opravljal tudi naprej.
ZPSV člen 4,6. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - zavarovalna podlaga - prejemnik denarne socialne pomoči - pravnomočna upravna odločba
Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, izdanih na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a o ugotovljeni lastnosti zavarovanca in zavarovalni podlagi. Tožnik ne more biti uspešen z ugovori, ki se nanašajo na zavarovalno podlago po določbah ZPIZ-1. Vendar pa po presoji sodišča ob navedenem ni mogoče spregledati navedbe tožnika, da je bil v obravnavanem obdobju na podlagi odločb Centra za socialno delo prejemnik denarne socialne pomoči, in, kot izhaja iz tožbi priložene vloge z dne 20. 11. 2013, s katero je odgovoril na poziv davčnega organa k predložitvi obračuna prispevkov za leto 2012 upravičen tudi do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Davčni organ se v izpodbijanih odločbah o zatrjevanem o obstoju z upravnimi odločbami priznane (druge) podlage za zdravstveno zavarovanje ne izreče niti v dejanskem niti v pravnem pogledu.
nepovratna državna sredstva - upravni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi organ ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku določenem v 144. členu ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Ti določbi namreč nalagata organu, da da pred izdajo odločbe stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.