ZKme-1 člen 45. ZUS-1 člen 34, 35. Uredba komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 80. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - odprava odločbe organa prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - vračilo preveč izplačanih sredstev - navzkrižna kontrola - prijava neupravičenih površin - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Ker so bile neupravičene površine ugotovljene že za leto 2006, je ugotovljena neupravičena površina nedvomno obstajala tudi v letu 2009. Če pa je temu tako, to pomeni, da je tožnik (kot vlagatelj vloge za dodelitev sredstev iz tega ukrepa) prejel neupravičena sredstva, ki jih je dolžan vrniti v skladu z 80. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Tožnik mora torej na podlagi te odločbe vrniti neupravičeno pridobljena sredstva, ki jih je pridobil s prvotno odločbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu za ukrep EKO 0 za leto 2009, sredstva, ki jih je pa dolžan vrniti oziroma, ki jih ni prejel zaradi neupravičenih površin, po odločbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu za leto 2011, pa so sredstva, ki jih je oziroma bi jih prejel za zahtevek za leto 2011, torej za drugo leto in ne za leto 2009. Tožnikov ugovor o večkratni naložitvi kazni zaradi ene ugotovljene kršitve ni utemeljen.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - vlagatelj vloge za verifikacijo lekarne - zavrženje vloge
Javni zavod lahko opravlja lekarniško dejavnost le na območju občine ali mesta, ki ga je ustanovila. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je tožnik kot javni zavod, ustanovljen za območje Mestne občine B., stvarnopravno legitimiran za verifikacijo lekarne na območju Občine A. Tako tožnikovo stališče ni pravilno.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve odločbe in je v obravnavanem primeru potekel dne 19. 6. 2015. Iz tožbe oziroma sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 22. 6. 2015, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bilo zdravljenje tožnice zaključeno 14. 5. 2001, tako da je, ob upoštevanju določbe 386. člena ZOR oziroma sedaj 352. člena OZ, odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastarala v maju leta 2006. Sodišče zaradi tega sledi utemeljitvi tožene stranke, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev BPP v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZDavP-2 člen 70, 131. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82. ZVOP-1 člen 30, 31.
davčna preiskava - vpogled v spis - seznanitev z osebnimi podatki - zavrnitev posredovanja podatkov
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa številka 18, 19.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - dvakratno plačilo - uporaba Odvetniške tarife - gospodarski spor
Odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ima pravico do ustreznega plačila za opravljeno delo in do povračila v zvezi s tem nastalih stroškov. Niti iz šestega odstavka 30. člena ZBPP, niti iz kakšne druge zakonske določbe, pa ne izhaja pravica odvetnika, da bi za isto iz naslova BPP opravljeno storitev plačilo prejel dvakrat. To bi bilo v očitnem nasprotju z zakonom.
Glede sklicevanja odvetnice, da je treba uporabiti za gospodarske spore predpisano (naj)višjo vrednost po OT, sodišče pripominja, da v razlogih izpodbijanega sklepa ni utemeljeno, da bi se postopek, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP, vodil po specialnih pravilih za gospodarski spor, obenem pa je bila za opravljanje storitev BPP le-ta upravičenki izrecno dodeljena za pravdni postopek. Ob takšnih razlogih podlage za odmero nagrade po tarifi za gospodarske spore ni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
V zadevi ni sporno, da je tožnica dne 22. 4. 2011 vrnila ključe neprofitnega stanovanja, tega dne pa je bilo stanovanje tudi izpraznjeno. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, ki bi kazal, da je občina po tej izselitvi opravljala še kakršnakoli druga dejanja glede izselitve tožnice ter zato sledi njeni utemeljitvi, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh tako, da bi bilo razumno začeti postopek, saj je njen odškodninski zahtevek zastaral. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, treba šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
V obravnavanem primeru gre za izjemo od sicer splošnega pravila 48. člena ZBPP, po katerem mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku uspe in pridobi določeno premoženje, povrniti razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, oziroma je bil od nje izterjan. Ker je bila v obravnavanem primeru brezplačna pravna pomoč tožnici odobrena kot zakoniti zastopnici mladoletnega sina v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine in ker je umaknila predlog za izvršbo iz razloga, ker je bil dolg poravnan, to pomeni, da ni dolžna povrniti stroškov postopka.
Terjatev tožene stranke, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska, ko so za to izpolnjeni pogoji, je po svoji naravi kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da za njegovo uveljavitev velja splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok, ki pa je v obravnavanem primeru že potekel.
Zakonodajalec je v 1. alinei drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanjil pozitivno obveznost, ki mu ga nalagata 5. in 73. člen URS. Opredelil je ravnovesje med lastninsko svobodo in javnim interesom, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekonomske funkcije lastnine na način, da je določil, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje raziskava in odstranitev registrirane nepremične dediščine, izda le, če se ugotovi, da dotrajanosti ali poškodovanosti dediščine ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi. Ugovor tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, kot si ga želi tožnik, pa ob upoštevanju sodne prakse tega sodišča za odločitev v zadevi ni relevantno.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Glede na dejstvo pravnomočnosti sklepa o izvršbi, nespornega obstoja uveljavljenih terjatev, to je pravnomočnosti pravnega naslova ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njen zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno, je glede na ugotovljeno dejansko stanje na njej sedaj obveza, da plača dolg, ki je opredeljen s pravnomočno izvršljivo sodbo ter potrjen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, da se s tem učinkovito izogne nadaljnjim izvršbam.
ZBPP člen 40. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa številka 18.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - uporaba Odvetniške tarife - vrednost spornega predmeta - vrsta spora - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, za kakšno vrsto spora je tožena stranka pri odmeri stroškov odvetnici štela obravnavano zadevo niti iz kakšnih razlogov in niti ne na kakšni pravni podlagi. To pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZV-1 člen 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 18.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - tehnične zmožnosti rabe vode - dejanska raba vode
Prvi stavek prvega odstavka 124. člena povračilo izrecno veže na obseg vodne pravice, torej upravne odločbe, s katero je stranki dovoljena raba vode, in ne na dejansko rabo vode.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglaševanje - dovoljenje za oglaševanje
Če je bila tožniku zaračunana taksa, ne da bi mu bila pred tem izdana odločba, je to pomenilo kvečjemu, da je bila taksa zaračunana v nasprotju z odlokom, ne pa nekakšne tihe oziroma konkludentne izdaje dovoljenja, saj odlok za pridobitev dovoljenja oziroma njegovo izdajo predpisuje več pogojev in poseben postopek.
ukrep inšpektorja za okolje - poplavno območje - vodno soglasje - nasutje
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd - soglasje za gradnjo - postavitev čebelnjaka
Postavitev čebelnjaka bo zaradi dejavnosti, ki ji je namenjen, v vsakem primeru opazno povečala navzočnost človeka v sicer nenaseljeni gozdni krajini (kar nenazadnje izhaja celo iz tožbenih navedb), na to navzočnost pa bo vezana tudi vsaj občasna uporaba motornih vozil in to izven urejenih cest. Ker se ob vsem tem z obravnavanim objektom bistveno povečuje gostota takih objektov v gozdnati krajini, se s tem spreminja značaj sicer nenaseljenega gozda, kar pomeni bistven vpliv na življenjski prostor medveda in s tem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede poskusov vračanja po letu 2002 je bilo nepopolno ugotovljeno, ker niso dovolj razjasnjene okoliščine v zvezi s tožničinimi poskusi vračanja po letu 2002.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev pritožbe na ESČP
Tožena stranka je zmotno izhajala iz stališča, da je tožnikova prošnja preuranjena, češ da tožnik sploh še ni s posredovanjem oziroma vložitvijo svoje pritožbe na ESČP začel tako imenovanega predhodnega postopka, do zaključka katerega se prosilec lahko zastopa sam in pravno zastopanje sploh ni potrebno, zaradi česar v tej fazi postopka tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za zaprošeno pravno storitev.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/2. ZUP člen 87, 87/4.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 3. 9. 2016. Tega dne je namreč nastopila fikcija vročitve, saj tožeča stranka odločbe ni prevzela v 15-ih dneh, odkar ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispeli poštni pošiljki. V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, vročitev velja za opravljeno petnajsti dan. Petnajsti dan v obravnavani zadevi je bila sicer sobota, vendar glede na načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015, fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
ZZRZI člen 64, 82. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP-1 člen 214.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil nobenemu izmed napotil iz sodbe, niti ni obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Upravni organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do nobene navedbe in dokazil tožeče stranke glede izpolnitve nadomestne kvote, s čimer je ostala odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, niti se ni opredelil do predlaganih dokazov in ni pojasnil zakaj jih ni upošteval. Sodišče poudarja, da temeljna pravila upravnega postopka od organa zahtevajo, da mora organ v primeru, ko stranka ugovarja pravilnosti izračuna, ugovor obrazloženo obravnavati v odločbi in ne more odločati le in izključno na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz uradnih evidenc, še posebej ob dejstvu, da v spornem obdobju ni imel zakonske podlage za tako postopanje. Pri tem ne gre za to, da bi organ moral dvomiti v oddane podatke, temveč gre za to, da v primeru, če dobi informacijo, da ti podatki niso točni, da se mora do tega dejstva opredeliti.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 14, 20. ZOFVI člen 12.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - sodelovanje pri pravi predloga učnega načrta
Tožena stranka je tožniku pravilno priznala točke za sodelovanje pri pripravi predmetnih katalogov znanj za tri izobraževalne programe, vendar ne za vsak modul „to je predmet“ znotraj posameznega izobraževalnega programa, ampak samo za enega znotraj enega izobraževalnega programa. Takšno točkovanje je po presoji sodišča skladno s 1. točko c) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Dodatno strokovno delo in posamezni uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja oziroma pridobljena dodatna funkcionalna znanja za napredovanje v naziv se lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.