lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - vlagatelj vloge za verifikacijo lekarne - zavrženje vloge
Javni zavod lahko opravlja lekarniško dejavnost le na območju občine ali mesta, ki ga je ustanovila. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je tožnik kot javni zavod, ustanovljen za območje Mestne občine B., stvarnopravno legitimiran za verifikacijo lekarne na območju Občine A. Tako tožnikovo stališče ni pravilno.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev plačilnih pravic - kontrola površin - zapisnik - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik
Glede na podane ugotovitve navzkrižne kontrole tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pred vložitvijo zbirne vloge za leto 2007 po prijavi površin uskladil tudi GERK-e in da kontrola površin, opravljena 4. 9. 2006, kot tudi kontrola, opravljena v letu 2009, ni pokazala neskladja med prijavljenimi in upravičenimi površinami.
Zapisnik obsega ugotovitve o petih GERK-ih, in sicer so na devetih straneh za vsak GERK podrobno navedeni vsi posamezni izločeni deli s površinami in ugotovljeno rabo, ki ne ustreza prijavljeni rabi, v primeru treh GERK-ov pa so dodani tudi grafični prikazi izločenih površin. Tako voden zapisnik je po presoji sodišča omogočal podajo konkretnih pripomb v zvezi s posameznim GERK-om oziroma delom zapisnika. Vendar v zvezi z nobenim GERK-om tožnik ni podal konkretnih pripomb, pač pa so vse pripombe splošne ter ne omogočajo vsebinske obravnave in presoje. Takih pripomb zato ni mogoče šteti kot pripomb v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve odločbe in je v obravnavanem primeru potekel dne 19. 6. 2015. Iz tožbe oziroma sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 22. 6. 2015, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
V zadevi ni sporno, da je tožnica dne 22. 4. 2011 vrnila ključe neprofitnega stanovanja, tega dne pa je bilo stanovanje tudi izpraznjeno. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, ki bi kazal, da je občina po tej izselitvi opravljala še kakršnakoli druga dejanja glede izselitve tožnice ter zato sledi njeni utemeljitvi, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh tako, da bi bilo razumno začeti postopek, saj je njen odškodninski zahtevek zastaral. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, treba šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
V obravnavanem primeru gre za izjemo od sicer splošnega pravila 48. člena ZBPP, po katerem mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku uspe in pridobi določeno premoženje, povrniti razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, oziroma je bil od nje izterjan. Ker je bila v obravnavanem primeru brezplačna pravna pomoč tožnici odobrena kot zakoniti zastopnici mladoletnega sina v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine in ker je umaknila predlog za izvršbo iz razloga, ker je bil dolg poravnan, to pomeni, da ni dolžna povrniti stroškov postopka.
Terjatev tožene stranke, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska, ko so za to izpolnjeni pogoji, je po svoji naravi kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da za njegovo uveljavitev velja splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok, ki pa je v obravnavanem primeru že potekel.
ZBPP člen 40. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa številka 18.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - uporaba Odvetniške tarife - vrednost spornega predmeta - vrsta spora - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, za kakšno vrsto spora je tožena stranka pri odmeri stroškov odvetnici štela obravnavano zadevo niti iz kakšnih razlogov in niti ne na kakšni pravni podlagi. To pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Zakonodajalec je v 1. alinei drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanjil pozitivno obveznost, ki mu ga nalagata 5. in 73. člen URS. Opredelil je ravnovesje med lastninsko svobodo in javnim interesom, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekonomske funkcije lastnine na način, da je določil, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje raziskava in odstranitev registrirane nepremične dediščine, izda le, če se ugotovi, da dotrajanosti ali poškodovanosti dediščine ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi. Ugovor tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, kot si ga želi tožnik, pa ob upoštevanju sodne prakse tega sodišča za odločitev v zadevi ni relevantno.
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bilo zdravljenje tožnice zaključeno 14. 5. 2001, tako da je, ob upoštevanju določbe 386. člena ZOR oziroma sedaj 352. člena OZ, odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastarala v maju leta 2006. Sodišče zaradi tega sledi utemeljitvi tožene stranke, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev BPP v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa številka 18, 19.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - dvakratno plačilo - uporaba Odvetniške tarife - gospodarski spor
Odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ima pravico do ustreznega plačila za opravljeno delo in do povračila v zvezi s tem nastalih stroškov. Niti iz šestega odstavka 30. člena ZBPP, niti iz kakšne druge zakonske določbe, pa ne izhaja pravica odvetnika, da bi za isto iz naslova BPP opravljeno storitev plačilo prejel dvakrat. To bi bilo v očitnem nasprotju z zakonom.
Glede sklicevanja odvetnice, da je treba uporabiti za gospodarske spore predpisano (naj)višjo vrednost po OT, sodišče pripominja, da v razlogih izpodbijanega sklepa ni utemeljeno, da bi se postopek, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP, vodil po specialnih pravilih za gospodarski spor, obenem pa je bila za opravljanje storitev BPP le-ta upravičenki izrecno dodeljena za pravdni postopek. Ob takšnih razlogih podlage za odmero nagrade po tarifi za gospodarske spore ni.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Glede na dejstvo pravnomočnosti sklepa o izvršbi, nespornega obstoja uveljavljenih terjatev, to je pravnomočnosti pravnega naslova ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njen zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno, je glede na ugotovljeno dejansko stanje na njej sedaj obveza, da plača dolg, ki je opredeljen s pravnomočno izvršljivo sodbo ter potrjen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, da se s tem učinkovito izogne nadaljnjim izvršbam.
ZDavP-2 člen 70, 131. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82. ZVOP-1 člen 30, 31.
davčna preiskava - vpogled v spis - seznanitev z osebnimi podatki - zavrnitev posredovanja podatkov
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd - soglasje za gradnjo - postavitev čebelnjaka
Postavitev čebelnjaka bo zaradi dejavnosti, ki ji je namenjen, v vsakem primeru opazno povečala navzočnost človeka v sicer nenaseljeni gozdni krajini (kar nenazadnje izhaja celo iz tožbenih navedb), na to navzočnost pa bo vezana tudi vsaj občasna uporaba motornih vozil in to izven urejenih cest. Ker se ob vsem tem z obravnavanim objektom bistveno povečuje gostota takih objektov v gozdnati krajini, se s tem spreminja značaj sicer nenaseljenega gozda, kar pomeni bistven vpliv na življenjski prostor medveda in s tem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti.
ukrep inšpektorja za okolje - poplavno območje - vodno soglasje - nasutje
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
ZV-1 člen 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 18.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - tehnične zmožnosti rabe vode - dejanska raba vode
Prvi stavek prvega odstavka 124. člena povračilo izrecno veže na obseg vodne pravice, torej upravne odločbe, s katero je stranki dovoljena raba vode, in ne na dejansko rabo vode.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglaševanje - dovoljenje za oglaševanje
Če je bila tožniku zaračunana taksa, ne da bi mu bila pred tem izdana odločba, je to pomenilo kvečjemu, da je bila taksa zaračunana v nasprotju z odlokom, ne pa nekakšne tihe oziroma konkludentne izdaje dovoljenja, saj odlok za pridobitev dovoljenja oziroma njegovo izdajo predpisuje več pogojev in poseben postopek.
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa njihovo tožbo zavrglo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek - davčni dolg
Tožena stranka je na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka in po dokazni presoji vseh listin pravilno ugotovila, da se tožnik ni podrejal pravnemu redu in da obstaja domneva, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tudi ravnanje tožnika, da je ravno v času vložitve prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja v celoti brezplačno prenesel poslovni delež družbe na novega družbenika (nova družba je bila v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije), nedvomno nakazuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik pravnemu redu Republike Slovenije ne bo podrejal.
ZZRZI člen 64, 82. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP-1 člen 214.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil nobenemu izmed napotil iz sodbe, niti ni obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Upravni organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do nobene navedbe in dokazil tožeče stranke glede izpolnitve nadomestne kvote, s čimer je ostala odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, niti se ni opredelil do predlaganih dokazov in ni pojasnil zakaj jih ni upošteval. Sodišče poudarja, da temeljna pravila upravnega postopka od organa zahtevajo, da mora organ v primeru, ko stranka ugovarja pravilnosti izračuna, ugovor obrazloženo obravnavati v odločbi in ne more odločati le in izključno na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz uradnih evidenc, še posebej ob dejstvu, da v spornem obdobju ni imel zakonske podlage za tako postopanje. Pri tem ne gre za to, da bi organ moral dvomiti v oddane podatke, temveč gre za to, da v primeru, če dobi informacijo, da ti podatki niso točni, da se mora do tega dejstva opredeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev pritožbe na ESČP
Tožena stranka je zmotno izhajala iz stališča, da je tožnikova prošnja preuranjena, češ da tožnik sploh še ni s posredovanjem oziroma vložitvijo svoje pritožbe na ESČP začel tako imenovanega predhodnega postopka, do zaključka katerega se prosilec lahko zastopa sam in pravno zastopanje sploh ni potrebno, zaradi česar v tej fazi postopka tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za zaprošeno pravno storitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede poskusov vračanja po letu 2002 je bilo nepopolno ugotovljeno, ker niso dovolj razjasnjene okoliščine v zvezi s tožničinimi poskusi vračanja po letu 2002.