Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica člen 6, 7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - že plačan komunalni prispevek
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da neto tlorisna površina tožnikove nameravane novogradnje znaša 236,5 m2, tožnik pa zatrjeval, da znaša 212,10 m2. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka podatek o neto tlorisni površini objekta povzela iz podatkov PGD (stran 7 vodilne mape), podatek, ki ga navaja tožnik, pa ni neto tlorisna površina, pač pa uporabna površina objekta, česar ne gre enačiti. To pomeni, da določitev neto tlorisne površine objekta v izpodbijani odločbi ni bila arbitrarna, pač pa izhaja iz podatkov PGD, kar je tožena stranka tudi utemeljila.
Za izračun komunalnega prispevka ni pomembno, ali bo tožnik priključen na komunalna omrežja, ki so na voljo, pač pa je pomembno, katera omrežja so mu na razpolago, da jih lahko uporabi.
izredni poseg v populacijo divjega prašiča - vloga stranke - lovišče
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi izpodbijala odločbo tožene stranke v celoti, torej tudi za lovišča, ki jih ne upravlja (in se lovske družine, ki ta lovišča upravljajo, z odločbo strinjajo), pač pa le za svoje lovišče, torej za uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka.
Tožena stranka je ob izdaji odločbe v delu, ki se nanaša na lovišče A., odločala, ne da bi IO Območnega združenja sploh vložil zahtevo za izdajo odločbe za to lovišče, torej v nasprotju z določbo 128. člena ZUP, ki določa, da sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je podana zahteva stranke za začetek upravnega postopka.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2. ZKme-1 člen 165. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 11.
dejanska raba zemljišča - sprememba podatkov o dejanski rabi - obvestilo - upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožena stranka s tem, ko ni sledila predlogu tožnika za spremembo dejanske rabe kmetijskega zemljišča, ni odločila o nobeni pravici ali obveznosti ali pravni koristi tožnika. Z vodenjem evidence, ki je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike, se ne odloča o pravicah, ki izhajajo iz te evidence. Vodenje evidence zemljišč torej ne predstavlja upravne zadeve po drugem odstavku 2. člena ZUP, o kateri bi bilo treba odločati v upravnem postopku. Tožeča stranka pa niti v vlogi, ki je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržena, niti v tožbi ne navaja, katere njene pravice oziroma pravne koristi naj bi bile kršene.
ZBPP člen 11, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 27. ZUPJS člen 18. ZUP člen 9, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost osebnega vozila - načelo zaslišanja stranke
Toženka je za svojo oceno vrednosti avtomobila uporabila podatke, ki jih je posebej za potrebe tega postopka pridobila na spletni strani. Če je dejansko stanje že ugotavljala na ta način, bi pred izdajo odločbe s svojimi ugotovitvami morala seznaniti tožnico in ji dati možnost, da se o njih izjavi ter predloži dokaze za svoje trditve, kot to sledi iz določb ZUP, glej prvi in tretji odstavek 9. člena, pa tudi prvi odstavek 138. člena, prvi odstavek 145. člena ter tretji in četrti odstavek 146. člena). Takšno vodenje postopka bi obenem omogočilo, da bi se argumenti, ki jih stranki podajata šele v upravnem sporu, obravnavali že v postopku izdaje izpodbijane odločbe, kar bi prispevalo k temu, da bi se pred izdajo odločbe ugotovile vse tiste okoliščine, ki so dejansko pomembne za odločitev.
ZV-1 člen 124, 135. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 6.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - dejanska raba vode - raba vode za pridobivanje toplote
Tožena stranka je pravilno obračunala vodno povračilo za pridobivanje toplote v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo lahko tožnik odvzel na podlagi dodeljene vodne pravice.
Če je obseg rabe vode odvisen od letne razpoložljivosti vodnega dobra, se višina vodnega povračila zmanjša sorazmerno razmerju med letnim obsegom, ki je razpoložljiv in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica. Če pa je obseg rabe odvisen od načina rabe končnega uporabnika, ki ne omogoča polnega izkoriščanja vodne pravice, se višina zmanjša sorazmerno razmerju med dejanskim letnim obsegom in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica. Tožbena navedba, da porabi le eno tisočinko vodne dobrine iz koncesijske pogodbe tako ni upoštevna, saj tožnik v tožbi ne navaja, da način rabe vode ne omogoča polnega izkoriščanja vodne pravice, zato tudi ni razlogov za sorazmerno zmanjšanje višine vodnega povračila.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - odnos do kaznivega dejanja
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. V primeru izpodbijane odločbe gre torej za upravno odločbo, ki se, glede na vsebino 88. člena KZ-1, izda po prostem preudarku in s katero se odloča o privilegiju obsojenca in ne o kazenskih obtožbah zoper njega.
Kritični odnos obsojenca do kaznivega dejanja ni le njegovo besedno obžalovanje, pač pa tudi odnos do obveznosti vrnitve protipravno pridobljenega premoženja, s tem pa posledično odnos do oškodovanca. Obsojenčeva pripravljenost na povrnitev škode in s tem odnos do kaznivega dejanja se ocenjuje glede na dejanske zmožnosti obsojenca, torej se glede na konkretne finančne in ostale zmožnosti obsojenca ugotavlja, ali je storil vse, kar bi v danih razmerah lahko, da bi s kaznivim dejanjem povzročeno škodo povrnil. Toženka obrazloži, zakaj je ocenila, da takšne pripravljenosti pri tožnici v zadostni meri ni zaznala.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - povezava dveh objektov
Že dejstvo, da v obravnavanem primeru iz dveh objektov (izrek gradbenega dovoljenja z dne 10. 12. 2012 se izrecno nanaša na gradnjo dveh stavb) nastane en objekt, bistveno večje prostornine (več kot 50%) od vsakega posameznega objekta, kaže na to, da predvideni poseg ne ustreza pojmu rekonstrukcije.
ZOsn člen 54, 54/3, 54/4. URS člen 34, 35, 57. ZUP člen 9.
osnovna šola - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - varstvo otrokovih pravic - načelo zaslišanja stranke
Premestitve učenca iz podružnične šole v matično OŠ v konkretnem primeru ni mogoče šteti za prešolanje v smislu 54. člena ZOsn.
V okviru uresničevanja načela varovanja otrokovih koristi mladoletnika, ki je v postopku prešolanja zaradi vzgojnih ukrepov, je treba upoštevati upoštevati tudi pravice do varnosti in dostojanstva drugih otrok in članov učiteljskega zbora ter drugih uslužbencev osnovnošolskega zavoda ter nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic drugih učencev in učiteljev/učiteljic in drugih zaposlenih v zavodu, ki izvaja osnovnošolsko izobraževanje, ter uresničevanje zakonskih pravic otrok do osnovnošolskega izobraževanj v skladu z ZOsn, ki so z ravnanji določenega otroka ogroženi.
Tožena stranka ni preveč pavšalno (ali morebiti celo z zlorabo) izkoristila diskrecije oziroma polja proste presoje, ki ga ima v zvezi z odločitvijo o prešolanju. Njena odločitev je še bila še v mejah dovoljene diskrecije.
Dejstvo, da tožena stranka pred izdajo odločbe ni obvestila staršev je pomanjkljivost v vodenju postopka, vendar so starši imeli možnost po vročitvi odločbe vložiti pravno sredstvo, kar so tudi storili po odvetnici in z obravnavanjem pritožbe je drugostopenjski organ odpravil to procesno napako prvostopenjskega organa; mati učenca pa je bila tudi prisotna na drugem sestanku pritožbene komisije in je lahko povedala svoje mnenje ob prisotnosti odvetnice.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi - kot posledica pritiska izdana odločba - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da tožnika nista dokazala, da je gradbeni inšpektor izpodbijano odločbo izdal zaradi pritiska, in z razlogi, ki jih toženka za to navaja.
Ne drži tožbena navedba, da obrazložitev drugostopenjske odločbe temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, ker naj se gradbeno dovoljenje z dne 7. 1. 1999 ne bi nanašalo na sporne objekte. Kot je pojasnil že drugostopenjski organ, je bila s tem dovoljenjem dovoljena gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, iz inšpekcijske odločbe z dne 11. 6. 2013 pa izhaja, da je bil na mestu počitniškega objekta, ki je predmet obravnavanega inšpekcijskega postopka, v letu 2001 zgrajen rastlinjak. Za tega in ostale prej stoječe objekte je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno še, da so bili odstranjeni, zato je pravilna ugotovitev, da se navedeno gradbeno dovoljenje ne nanaša na sporne objekte.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Toženka obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni zapazila, ker se je pri svoji presoji brez podlage v določbah zakona omejila zgolj in izključno na navedbe, ki jih je v postopku podala tožnica, ki je tam nastopala brez kvalificiranega pooblaščenca, ni pa presodila listin, ki jih je predložila. Listine, ki jih je tožnica predložila v BPP postopku, pa so takšne, da je na njihovi podlagi verjetno izkazan obstoj ugovornega razloga, zaradi katerega je izvršilno sodišče nato sklep o izvršbi razveljavilo.
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi - kot posledica pritiska izdana odločba - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da tožnica ni dokazala, da je gradbeni inšpektor izpodbijano odločbo izdal zaradi pritiska, in z razlogi, ki jih toženka za to navaja.
Upravna organa sta tudi ocenila, da navedbe in predloženi novi dokazi v konkretnem primeru, ko je bila inšpekcijska odločba izdana zaradi gradnje brez gradbenega dovoljenja, ne morejo vplivati na drugačno presojo vprašanja, ali ima tožnica za gradnjo spornih objektov gradbeno dovoljenje, zato je neutemeljen tožbeni očitek o pavšalni in preuranjeni opredelitvi do predloženih dokazov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz tožnikovih izjav je mogoče sklepati, da se v Republiko Slovenijo po njeni zapustitvi ni vrnil zaradi vojnih razmer na območju drugih držav, naslednic SFRJ, saj je 16. 1. 2015 na zapisnik izjavil, da je konec decembra 1991 odšel domov na obisk, a se zaradi vojne ni več mogel vrniti, pravilno pa je bilo tudi ugotovljeno, da ni priložil nobenega dokazila o tem, da se je v nadaljnjih petih letih po upravičeni odsotnosti poskušal vrniti v Republiko Slovenijo, kar pomeni, da v obdobju od leta 1997 do 2002 niti ni imel namena zapuščati matične države, iz priložene zdravniške dokumentacije pa tudi ni razvidno, da se tožnik zaradi zdravstvenih razlogov ne bi mogel vrniti v Republiko Slovenijo.
nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - lastnoročni podpis stranke - dvom v pristnost podpisa
Tretji odstavek 67. člena ZUP v primeru dvoma, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, ali če dvomi v pristnost podpisa, zahteva, da stranka tako vlogo potrdi s pisno potrditvijo.
Tožnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni prostovoljno izpolnil. Zato je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Način izvršbe je določil v skladu z 298. členom ZUP, po katerem se zavezanca, ki dolžan kaj storiti, prisili k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu s tem določilom, organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku.
ZVO-1 člen 157a, 157a/3. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljaviti nekaterih direktiv člen 3, 3/6, 14. ZG člen 5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-2, 254.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - odstranitev komunalnih odpadkov - inšpekcijski zavezanec - lastnik zemljišča - posestnik zemljišča - koncesionar - imetnik odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov odstranitve odpadkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločitev temelji na določbi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1. le-ta določa, da stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča; v primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katerega od navedenih dveh statusov (lastnik ali posestnik zemljišča) in v kakšnem odnosu (do odpadkov ali do zemljišč) organ pripisuje tožniku in ga zato zgolj na podlagi te določbe določa kot zavezanca za plačilo stroškov.
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku ni dovolj razčistil dejanskega stanja glede odločilne okoliščine, koga je v konkretnem primeru treba šteti za zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov. Sodišče je v pravnomočni sodbi I U 543/2013-8 upravnemu organu naložilo, da mora pri razlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 izhajati tudi iz določb 6. točke 3. člena in 14. člena Direktive Št. 2008/98/ES, torej da mora tudi ob upoštevanju teh določb ugotoviti, ali je koncesionarja (kot posestnika zemljišč) mogoče šteti za imetnika odpadkov v širšem smislu oziroma ali je nastanek odpadkov mogoče pripisati koncesionarju pri izvajanju koncesijske dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dokazila k vlogi - vsebinska obravnava vloge
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik navedel, za katero zadevo želi dodelitev brezplačne pravne pomoči in katera odvetniška pisarna naj mu jo nudi. Navedel je opravilno številko zadeve in tudi, zakaj se z oprostilno sodbo ne strinja. Priložil je tudi sodbo, s katero se ne strinja. Sodišče tako meni, da vloga ni bila nepopolna v smislu 67. člena ZUP, pač pa se tožena stranka ni zadovoljila s tem, kar je tožnik navedel kot razlog za to, da bi mu morala biti brezplačna pravna pomoč odobrena, čeprav gre za kazenski postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kjer je treba izkazati obstoj pravno priznane škode. S tem v zvezi sodišče opozarja na določilo tretjega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati.
V obravnavani zadevi gre za to, da po mnenju tožene stranke tožnik v določenem roku ni predložil zahtevanih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da mu je zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime bila povzročena pravno priznana škoda. Tožena stranka torej vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
FIP je obstajala že v času prvega odločanja organa in ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, naknadno odkrito dejstvo, ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Temu stališču je prvostopenjski organ sledil tudi v odločitvi, zato sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno razlago določbe 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - višina prispevka - kriteriji za odmero - kvota
Zakonodajalec je določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade, določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2 do 6 %, kot to določa ZZRZI, je v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta v postopku sprejemanja Uredbe. Zato je ustreznost oziroma primernost višine kvot posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - uradna evidenca - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo, v kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedeno pomeni, da je po metodi množičnega vrednotenja nepremičnin ugotavljanje vrednosti nepremičnin v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dovoljeno. Stranka oziroma upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa lahko dokazuje, da je vrednost premoženja drugačna (nižja).