Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotavlja, da ima pritožnik prav, ko navaja, da so mu bile vse kazenske točke izrečene zaradi prekrškov, storjenih z motornim vozilom kategorije A. Takšna ugotovitev pa ne pomeni, da se storilcu izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj za kategorijo A. Sprememba izreka izpodbijanega sklepa potrebna zaradi tega, ker se osebi, ki je ob izrečenem prenehanju veljavnosti imela v vozniškem dovoljenju vpisanih več kategorij motornih vozil ob pridobitvi novega vozniškega dovoljenja v vozniško dovoljenje vpišejo vse kategorije, za katere je vozniško dovoljenje imela, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste kategorije oziroma tistih kategorij, s katerim je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke (drugi odstavek 148. čl. ZVCP-1).
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – zastaranje izvršitve sankcije
ZP-1 v tretjem odstavku 22. čl. določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije. ZP-1 v določbi 3. odst. 44. čl. določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Iz podatkov v spisu so razvidna kontinuirana prizadevanja sodišča prve stopnje, da bi izpodbijani sklep vročilo storilcu in ker od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (to pa je odločba PR 1 z dne 5. marca 2007, ki je postala pravnomočna dne 20. marca 2007) niso pretekla štiri leta, višje sodišče, glede pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, nima pomislekov.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 151, 151/1. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Upravičena odsotnost v času vročanja, zaradi katere se je storilec z izpodbijanim sklepom seznanil en dan kasneje, kot bi se sicer, ne more podaljšati dolžine pritožbenega roka. Pritožbeni rok pa se šteje od dneva vročitve izpodbijanega sklepa in ne od dneva seznanitve s sklepom.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke - seštevek
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Preverja se zgolj, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva, ki so pomembna za odločitev o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (pravnomočnost odločb, s katerimi je bilo storilcu izrečeno predpisano število kazenskih točk v času treh let in morebitno zastaranje izreka sankcije).
ZP-1 člen 22, 22/4, 202.a. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – voznik začetnik
V skladu z določbo 66. tč. prvega odstavka 23. čl. ZVCP-1 je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Storilec je dosegel predpisano število kazenskih točk s prekrškom, ki ga je storil dne 15. julija 2008. Takrat še ni dopolnil 21 let starosti, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot voznika začetnika.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
S samo opravo praktičnega dela izpita za vožnjo vozil B kategorije voznik še ne pridobi vozniškega dovoljenja, temveč ga pridobi z dnem izdaje ustrezne listine. Ker je, ne glede na to, kdaj je storilka dejansko prvič opravila vozniški izpit za B kategorijo, povsem jasno, da je storilka vozniško dovoljenje prvič pridobila šele 12.12.2006, so pravilni tudi zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bila v skladu s 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 voznica začetnica do 12.12.2008.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 44, 44/1, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 138. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izvršitev stranske sankcije - tečaj varne vožnje - izbris kazenskih točk
Ker se kazenske točke izvršijo z vpisom v evidenco kazenskih točk, te pa so bile vpisane v skupno evidenco kazenskih točk pred potekom dveh let od pravnomočnosti odločb o prekršku, s katerimi so bile izrečene, je zmotno stališče storilčevega zagovornika, da je prišlo do zastaranja izvršitve kazenskih točk po plačilnih nalogih PP Š. p. J., PP R. S. in PP P. in da jih zato prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ne bi smelo upoštevati.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek - izobraževanje in usposabljanje
Tudi če je obdolženi potem, ko je že dosegel oziroma presegel predpisano število osemnajstih kazenskih točk in po izteku roka, v katerem bi moral opraviti program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, takšen program opravil, s tem ne more doseči izbrisa štirih kazenskih točk.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
postopek o prekršku - vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila - osnovni poklic - voznik tovornega vozila
Ker je pritožbeno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi pogoji za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1, je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le za tiste kategorija, ki jih ne potrebuje za opravljanje svojega osnovnega poklica.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da storilec prekrška kot poštar, ki raznaša pošto po nestrnjenih naseljih, sicer pri opravljanju svojega osnovnega poklica uporablja motorno vozilo H kategorije in ga tudi potrebuje, vendar pa vožnja motornega vozila določene kategorije ni njegov osnovni poklic, kot je to razvidno iz samih pritožbenih navedb, zato storilec ne izpolnjuje že prvega pogoja za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1.
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku na podlagi doseženega oz. preseženega števila kazenskih točk, morajo biti izpolnjeni kumulativno trije pogoji; 1. da so bili prekrški storjeni v času, ko je storilec bil voznik začetnik, 2. da so v obdobju 3 let postale odločbe, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, pravnomočne, ter 3. da je storilec dosegel skupno 7 ali več kazenskih točk. Ker storilka v času storitve prekrška, s katerim je dosegla skupno 9 kazenskih točk, ni bila več voznica začetnica, ji je prvostopenjsko sodišče neupravičeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - absolutno bistvene kršitve - prepoved reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za A, B, G in H kategorije motornih vozil, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ugotovilo, da ima storilec vozniško dovoljenje za B, G in H kategorijo motornih vozil. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je storilcu prekrška izreklo prenehanje za B, G in H kategorije motornih vozil, ne pa tudi za A kategorijo. Iz spisovnega gradiva sicer izhaja, da storilec sploh nima vozniškega dovoljenja za A kategorijo motornih vozil, temveč za kategorijo A do 50 km/h, vendar bi v primeru, če bi pritožbeno sodišče omenjeno bistveno kršitev odpravilo tako, da bi pri navedbi kategorije A popravilo v pravilno A do 50 km/h, kršilo prepoved spremembe v škodo storilca (reformatio in peius) predpisano v X. odst. 163. čl. ZP-1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - storilčeva mati
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, zato je v skladu z II. odst. 202a. čl. ZP-1 krog oseb, ki so upravičene vložiti pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ožji. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Ker je po podatkih v spisu storilec prekrška že polnoleten in ni izkazano, da bi nad njim bila podaljšana roditeljska pravica, prav tako pa ni izkazano, da bi bila storilčeva mati odvetnica in storilčeva zagovornica, njena pritožba ni dovoljena.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/3, 235/5, 235, 235/3, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik - voznik tovornega vozila
Določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ni mogoče uporabiti, če je storilec storil prekrške, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, četudi mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil obakrat izrečenih po 17 kazenskih točk.
Za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne zadošča zgolj navajanje, da je storilec po poklicu voznik tovornega vozila. Iz navedb mora izhajati, da je vožnja določene kategorije motornih vozil za storilca osnovni poklic, kar pomeni, da je to edino delo, ki ga lahko opravlja v okviru delovnega mesta ali samozaposlitve in se z njim preživlja, poleg tega pa mora za svoje trditve ponuditi tudi ustrezne dokaze.
kazenske točke – seštevek kazenskih točk – omilitev sankcij – voznik začetnik – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo
Prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja je zgolj posledica seštevka kazenskih točk in se ob njegovem izreku zato ne uporabljajo določbe o odmeri sankcij, torej tudi ne o njihovi omilitvi.
V postopku preizkusa pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja gre le za preizkus pogojev za izdajo tega sklepa, s katerim se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledica pred tem pravnomočno izrečenih kazenskih točk, torej le za preizkus pravilnosti seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu kot vozniku začetniku, in presojo pravilnosti, ali je v tem svojstvu v zakonsko določenem času storilec dosegel oziroma presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.
Določbe 189. člena ZVCP-1 ne veljajo za voznike začetnike.
Čeprav je storilec opravil tečaj varne vožnje, potrdila ministrstvu za pravosodje ni dostavil in prvostopno sodišče ni imelo podlage za drugačno odločitev od izpodbijane, na podlagi kasneje dostavljenega potrdila pa je višje sodišče lahko sprejelo drugačno odločitev.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.
Zgolj navedba storilca, da nekateri od navedenih postopkov o prekršku še niso pravnomočno končani, še ni razlog za dvom v pravnomočnost odločbe (sodbe) o prekršku, opremljene z žigom pravnomočnosti.