preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - krivda - vožnja pod vplivom alkohola
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima zanj in njegovo ženo hude posledice, vendar to niso okoliščine, na podlagi katerih bi lahko pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev.
Ker storilkina vložitev predloga ni bila zgolj prepozna, temveč tudi nedovoljena, bi sodišče tako njen predlog zavrglo tudi v primeru, če bi ga vložila pravočasno, saj od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista potekli dve leti.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - vročitev plačilnega naloga - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Storilčev predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti navedenega plačilnega naloga bil zavrnjen s sklepom PP ... z dne 31. 7. 2020 (list. št. 39 spisa). Zoper tak sklep je storilec sicer vložil pravočasno zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je Okrajno sodišče v .. zavrnilo s sodbo ZSV 540/2020 z dne 4. 12. 2020. S tem so pravnomočno odpravljeni tudi vsi dvomi glede pravilnosti vročanja plačilnega naloga PPP ... ter v pravilnost potrdila o pravnomočnosti tega plačilnega naloga. Posledično pa tudi ni mogoče na podlagi takih pritožbenih navedb dvomiti v pravilnost odločitve o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
Skladno s prvim odstavkom 202.e člena ZP-1 mora sodišče dokončno odločiti o neizvršitvi izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (če za to obstajajo zakonski pogoji) najpozneje v 15 dneh po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti - pravica do izjave v postopku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - tožba zaradi molka organa
Vrhovno sodišče je z omenjenim sklepom pritrdilo stališču Upravnega sodišča, da v konkretni zadevi ni nastopil molk organa, ker prekrškovni organ v konkretni zadevi glede na določbe ZUP ni imel dolžnosti izdati zavrnilne odločbe, saj stranka ni zahtevala spremembe ali izdaje potrdila o pravnomočnosti, temveč razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, tega instituta pa ZUP ne pozna. Vendar pa je pojasnilo tudi, da je vprašanje vročitve plačilnih nalogov storilki treba obravnavati v okviru pravnih sredstev v prekrškovnem postopku in da potrdilo o pravnomočnosti temelji na ugotovitvi, da sta bila plačilna naloga vročena storilki, a tako potrdilo kot dokazno sredstvo v smislu ZUP pristojnega sodišča ne zavezuje in mu tudi ne preprečuje ugotavljanja nasprotnega na podlagi drugačnih strankinih trditev, zaradi česar poseg v potrdilo o pravnomočnosti ni nujni pogoj za varstvo pravic in obveznosti strank v sodnem postopku, kar pomeni, da klavzula pravnomočnosti, izdana po določbah ZUP, sama po sebi storilki ne onemogoča uveljavljanja pravnih sredstev zoper plačilna naloga in zatrjevanja, da so ta sredstva pravočasna, ker vročitev ni bila (pravilno) opravljena (glej 15. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 134/2020 z dne 25. 11. 2020).
Upoštevajoč tako obrazložitev bi kljub pravnomočnosti sklepa o zavrženju storilkine tožbe zaradi molka organa v zvezi s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, nadaljevanje postopka bilo preuranjeno, saj iz spisovnega gradiva ni razvidno, ali je storilka oz. njena zagovornica ravnala v skladu s povzetimi pojasnili Vrhovnega sodišča RS. Tega pa zagovornica v pritožbi niti ni mogla navajati, saj je pritožba zoper izpodbijani sklep bila vložena 8. 6. 2020, sklep Vrhovnega sodišča pa je bil izdan 25. 11. 2020. Tako se zagovornica ob vložitvi pritožbe ni imela možnost opredeliti do tega za odločitev v konkretni zadevi relevantnega dejstva.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu
Storilec je imel možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve pravočasno in ga naknadno dopolniti s predložitvijo zdravniškega spričevala. Prav to je nenazadnje tudi storil, saj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložil 14. 10. 2020, zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu pa mu je bilo izdano šele 29. 10. 2020 (list. št. 33 spisa) in ga je sodišču predložil naknadno 3. 11. 2020 (list. št. 32 spisa).
ZVoz-1 člen 50, 50/1, 50/2, 50/3. ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Obstoječa ureditev v ZP-1 sodišču narekuje, da že v primeru neizpolnitve ene od obveznosti (v konkretnem primeru storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe) prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morale 3 kazenske točke (za prekršek storjen v preizkusni dobi) izbrisati zaradi opravljenega tečaja varne vožnje, ker je storilca v program dodatnega usposabljanja napotilo sodišče na podlagi prvega odstavka 50. člena ZVoz-1 in je storilec navedeni program moral opraviti.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o predlogu - osebnost storilca - predkaznovanost
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da storilcu ni mogoče zaupati, da ne bo ponovil prekrškov oziroma da rehabilitacijski program ne bi nanj dovolj pozitivno vplival, ki temelji le na dveh časovno zelo oddaljenih vožnjah pod vplivom alkohola in napačni oceni storilčeve osebnosti, pri čemer tudi ni bilo upoštevano, da storilec razen tega prekrška, ki je imel za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni storil nobenega drugega prekrška in tako ni bilo upoštevano obnašanje po storjenem prekršku.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb-1 člen 5, 5/1, 10, 10/1.
vročanje sodnih odločb - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje - stalno prebivališče - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslovnikovo naročilo
Dejstvo, da je storilka z naslovnikovim naročilom Pošti Slovenije naročila, naj prispele pisemske pošiljke zaradi preselitve prepošlje na naslov Ulica 5, Kraj A, na pravilnost vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vpliva. Storilka je bila že z naročilom seznanjena, da se pisma v upravnem in kazenskem postopku in nekatera druga vročajo po posebnih zakonih, kar pomeni, da se je Pošta Slovenije obvezala, da bo prepošiljala le navadne poštne pošiljke. Navedeno je imelo za posledico, da se priporočena sodna pisanja storilki praviloma niso prepošiljala.
ZUP v 96.a členu določa, da organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da za ta prekršek ni bil kriv, da je samo izpraznil križišče po predpisih, da nikoli in nikdar ni imel kazenskih točk zaradi rdeče luči, neupoštevanja stop znaka, prevoženja polne črte ali radarja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - izbris kazenskih točk
Ker je bilo storilcu iz skupne evidence kazenskih točk izbrisanih 5 kazenskih točk in iz izpisa iz evidence kazenskih točk za storilca na dan 12. 11. 2020 (list. št. 49) izhaja, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 13 kazenskih točk, ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog
Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sklicevanje na 42. člen ZP-1 ne morebiti utemeljeno, saj ta člen ureja zastaranje postopka o prekršku. Oba postopka o prekršku ne le začeta, temveč tudi pravnomočno zaključena v roku manj kot 30 dni od dneva storitve prekrška in je s tem zastaranje postopka o prekršku nehalo teči.
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih zagovornik pojasnjuje, da je storilec bil v obdobju med junijem in septembrom 2020 v osebni krizi zaradi tragične izgube žene, ki je umrla 16. 7. 2020, da je žalost zaradi izgube žene utapljal v alkoholu, da pa sedaj ne pije več in žalost premaguje drugače, da se trudi postaviti na noge, še posebej ker mora sedaj sam skrbeti za invalidnega otroka, ki potrebuje njegovo pomoč in podporo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039335
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/7.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prejšnje življenje storilca - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - povratništvo
Ne držijo pritožbene navedbe, da zgolj na podlagi ugotovljenih okoliščin glede storilčevega prejšnjega življenja, brez izteka preizkusne dobe in oprave edukacije, ni mogoče opraviti negativne prognoze in trditi, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal. Ob takem tolmačenju bi namreč sodišče moralo ugoditi vsakemu predlogu za odložitev izvršitve. To bi bilo v očitnem nasprotju tako s samim zakonskim besedilom prvega odstavka 202. d člena ZP-1, ki določa, da „sodišče sme odložiti“, kot tudi s samim namenom ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Res je, da je storilec v sklepu EPVD 683/2017 z dne 3. 3. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje glede prvotno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo, da se ne izvrši, ker je storilec izpolnil vse obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče, ni bil poučen, da bo v primeru ponovnega izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predlog za odložitev izvršitve zavržen, če še ne bosta potekli dve leti od izteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve, vendar to že po naravi stvari ne more biti pogoj za zakonitost zavrženja novega predloga za odložitev izvršitve po četrtem odstavku 202.d člena ZP-1.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - čas storitve prekrška - preizkusna doba
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - razveljavitev sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem
Predmetni postopek je sprva tekel kot postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz podatkov v skupni evidenci kazenskih točk in evidenci izdanih vozniških dovoljenj namreč ni bilo razvidno, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in je Okrajno sodišče na Ptuju štelo, da je imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji. Po dodatnih obsežnih poizvedbah, je bilo ugotovljeno, da je storilec dejansko imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Zato je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni pravnomočne odločitve o tem, da storilcu ni mogoče izreči prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Po razveljavitvi sklepa je dejansko sodišče prve stopnje bilo v položaju, ko je še vedno moralo sprejeti odločitev v zvezi z obvestilom ministrstva. Pri tem je Okrajno sodišče na Ptuju pravilno postopalo, ko se je glede na zgornje ugotovitve s sklepom izreklo za nepristojno in je obvestilo Ministrstva za pravosodje odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju. Navedeno pomeni, da se postopek ni začel znova, temveč se je dejansko nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Izdaja izpodbijanega sklepa ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari. Storilcu ni bilo ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, za kar so vsi pogoji izpolnjeni.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.