izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca v preiskavi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je med storitvijo prvega in zadnjega prekrška, ki jih je sodišče upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa, preteklo več kot dve leti, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialne določbe ZP-1, ko je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Za preklic odložitve je ključna namreč ugotovitev, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Pravna kvalifikacija tega prekrška oziroma njegova vrsta oziroma kateri prekršek konkretno je storilec storil, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločitve pa se sodišče v predmetnem postopku ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so storilcu izrečene sankcije za prekrške storjene v času preizkusne dobe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da pri ugotavljanju, ali je storilec dejansko storil hujši prekršek, sodišče glede na tretji odstavek 76. člena ZP-1 ni vezano na sodbo sodnika oziroma odločbo organa za prekrške, temveč ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
Res je sicer, da storilcu obvestilo Ministrstva za pravosodje z dne 7. 12. 2020 ni bilo vročeno in da z njim ni bil seznanjen, vendar to ne predstavlja kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati zagovornica, saj zakon ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre namreč zgolj za obvestilo o podatkih, ki izhajajo iz uradne evidence.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - predložitev zdravniškega spričevala - opravičljivi razlogi
Res zakon pravi, da se zavrže tudi predlog, ki mu ni priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem pregledu, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vložitev predloga, ki mu iz objektivno opravičljivih razlogov ni priloženo zdravniško spričevalo, lahko zadrži izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - potek preizkusnega obdobja
Če od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno zavreči.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivni razlogi
Tako bi moral storilec v primeru, če dejansko zaradi nezmožnosti plačila ni mogel opraviti niti prijave v edukacijsko delavnico, to pravočasno sporočiti sodišču še pred iztekom roka za predložitev takega potrdila. Spisovno gradivo pa izkazuje ravno nasprotno, da storilec ni tega sporočil sodišču niti po prejemu dopisa, s katerim ga je sodišče opozorilo na neizpolnitev naložene mu obveznosti in ga pozvalo, da sporoči morebitne objektivne razloge za tako ravnanje.
Iz sklepa izhaja, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke. Res sodišče ni navedlo zakonske določbe, na podlagi katere je tak prekršek opredeljen kot hujši prekršek, vendar je sklep vseeno mogoče ob uporabi materialnopravnih predpisov preizkusiti. Po drugem odstavku 23. člena ZP-1 je namreč hujši prekršek prekršek, za katerega je izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Kateri prekršek je hujši, je torej v zakonu že določeno in sodišče nima diskrecije, da bi odločalo drugače. To pa pomeni, da mu ni treba posebej pojasnjevati, zakaj šteje, da je konkretno opisan prekršek hujši.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sankcije ne odmerja, temveč zgolj izreče posledico ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Zato pritožbeno sodišče ne glede na resničnost teh navedb na njihovi podlagi ne more spremeniti izpodbijane odločitve, saj za to nima zakonske podlage.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - pravno odločilna dejstva
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da je prekoračila hitrost vožnje zaradi napak v delovanju avtomobila, ki ga je vozila prvič, saj je avto med vožnjo začel izgubljati moč in je v strahu, da bi obstali, pritisnila na plin, avto pa je poskočil in pospešil tako, da je prekoračila dovoljeno hitrost vožnje v naselju.
Ker glede na zgoraj pojasnjeno sodišče torej ne ugotavlja oz. presoja, ali je prekršek, ki ga je storilec storil v preizkusni dobi, mogoče šteti za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera, se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati in posebej razlagati, zakaj šteje, da storilčevo ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake za izdajo izpodbijanega sklepa.
Pritožbeno sprejemanje odgovornosti in izražanje obžalovanja za storjeni prekršek ter poudarjanje potrebe po veljavnem vozniškem dovoljenju zaradi prevoza na delo in pomoči ostareli materi, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in zato ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve. Upoštevajoč določbo petega odstavka 202.e člena ZP-1 sodišče namreč nima zakonske podlage, da bi ob izkazanih pogojih za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sprejelo drugačno odločitev.
Določba petega odstavka 22. člena ZP-1, na katero se sklicujejo tudi zagovorniki v pritožbi, predpisuje, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerimi je bilo je doseženo predpisano število kazenskih točk. Vendar je sklicevanje na to določbo neutemeljeno, saj v obstoječi zakonodaji nima izpeljave v posebnem zakonu.
Pritožbene trditve, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni prekršek in kritičen odnos do lastnega ravnanja, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046065
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivne okoliščine
Storilec je tako šele k pritožbi priložil potrdilo o prijavi na rehabilitacijski program, iz katerega izhaja, da se je v program prijavil šele 4. 12. 2020, pri čemer pa niti v pritožbi ne zatrjuje objektivnih okoliščin, ki bi mu preprečevale pravočasno prijavo oziroma predložitev dokazila o prijavi v rehabilitacijski program.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - krivda - vožnja pod vplivom alkohola
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
Četudi v petem odstavku 202. e člena ZP-1 ne bi bilo predpisano, da je posledica doseženih 18 kazenskih točk po poteku preizkusne dobe in pred pravnomočnostjo sklepa o dokončni odločitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi bilo storilcu ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer pa ponovne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 ne bi mogel doseči.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.
Zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046023
ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - starostni pogoj - prva pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz priloženih fotokopij storilčevega poskusnega vozniškega dovoljenja in kasneje izdanega vozniškega dovoljenja v Republiki Srbiji sicer res izhaja, da je bilo storilcu poskusno vozniško dovoljenje izdano že 31. 8. 2018, vendar to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v času storitve prekrškov imel status voznika začetnika, ne vpliva. Storilec namreč še vedno ni dopolnil starosti 21 let.
vozniško dovoljenje kot listina - specialno znanje - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neodtujljiva pravica - vožnja motornega vozila
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listina, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.