ZAzil člen 27, 27/1-3, 36, 36/1-2.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil - omejitev gibanja - meje prostega preudarka
Upravni akt, izdan po prostem preudarku, mora v obrazložitvi zajemati vse tiste dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus upravnega akta. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni prekoračila meje prostega preudarka, ko se je odločila za ukrep omejitve gibanja in sicer po določbi 3. alinee prvega odstavka 27. člena v povezavi z 2. alineo 36. člena ZAzil (sum zavajanja ali zlorabe postopka v smislu lažne predstavitve razlogov, na katere se prosilec za azil sklicuje). Prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen, saj je v navedenem delu, ki se nanaša na zgoraj citirani razlog, v zadostni meri obrazložila vse dejanske, pravno relevantne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe postopka
Razlog, zaradi katerega je bilo tožniku začasno omejeno gibanje, ustreza dokaznemu standardu v postopku za začasno omejitev gibanja po ZAzil, ki je opredeljen kot sum.
azil - ponovna prošnja - spremenjene okoliščine - obstoj istih okoliščin v času prvega odločanja - upravičeni razlog za zamolčanje okoliščin - odločba Ustavnega sodišča
Tožnika sta pri ponovni prošnji za azil navedla nov oziroma drug razlog, to je zaradi vere, vendar tega nista z ničemer niti obrazložila, niti pojasnila. Prav tako tudi nista navedla nobenih dogodkov oziroma okoliščin v zvezi s tem razlogom. Tožnika tudi nista razumno obrazložila, zakaj tega razloga verske narave nista navedla že v prvem azilnem postopku in tega ne pojasnjujeta niti v tožbi oziroma v pripravljalnem spisu. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno sklepala, da opustitev navedbe tega razloga v prvem azilnem postopku (različni veri obeh tožnikov) ni mogoče pripisati upravičenim razlogom na strani tožnikov, zato je pravilno upoštevala odločbo Ustavnega sodišča RS in tudi pravilno odločila na podlagi 41. člena ZAzil.
Tožena stranka bo morala odločitev o tožnikovi prošnji za azil sprejeti v rednem azilnem postopku, v katerem ne bo odločala samo na podlagi tožnikove prošnje, ampak bo izvedla tudi druge dokaze.
azil - omejitev gibanja - neresnična predstavitev razlogov
Zgolj eno neskladje glede pomembnih okoliščin v prosilčevih izjavah, ki ga prosilec ne zna logično pojasniti, zadošča za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - uporaba Direktive
Če dejanje, ki ga navaja prosilec za azil, ne pomeni dejanja preganjanja v smislu Direktive sveta EU, je tožena stranka s tem, ko je njegovo prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno, pravilno uporabila določbo 2. alineje 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu.
Pogoje za odločanje v pospešenem postopku je potrebno restriktivno razlagati. Vsaka neskladnost v izjavi prosilca še ne pomeni zlorabe oziroma zavajanja postopka.
ZAzil člen 39, 39/6, 40a.ZUS-1 člen 59, 59/2-2. Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28.2.2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni držav članic vloži državljan tretje države.
azil - prosilec imetnik vize države članice Evropske unije - predaja prosilca odgovorni državi - uporaba Dublinske uredbe
Prosilec za azil vizo poseduje v smislu 9(2) člena Dublinske uredbe tudi, če pristojni organ na podlagi komunikacije z drugo državo članico Evropske unije, ki jo veže Dublinska uredba, ugotovi, da je bila prosilcu za azil izdana veljavna viza v drugi državi članici, čeprav listine z vizo prosilec nima dejansko pri sebi. Če steče postopek po 9. členu Dublinske uredbe iz razloga, ker je prosilcu za azil bila izdana viza v eni od držav članic Evropske unije, ki jo veže Dublinska uredba, prosilec za azil ne more izbirati v kateri državi bo zaprosil za azil.
ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3. 36, 36/1-1, 36/1-2, 36/1-3, 36/1-5.
azil - omejitev gibanja - sum zlorabe postopka - lažna predstavitev razlogov
Pri odločanju o omejitvi gibanja prosilcu za azil je dokazni standard presoje razlogov nižji kot pri odločanju o prošnji za azil. Zato je po presoji vrhovnega sodišča tožena stranka glede na tožnikove izjave v prošnji za azil imela podlago za sum, da tožnik zavaja azilni postopek z lažno predstavitvijo razlogov, na katere se sklicuje.
Če si tožnik z vloženo pritožbo ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, oziroma doseči ugodnejše rešitve, nimajo pravnega interesa za pritožbo. Ker je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji vrhovnega sodišča pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena. V tem primeru je bila podlaga za omejitev gibanja tožnikom določena v 27. členu ZAzil, zato ne gre za kršitev ustavnih pravic oziroma za odločanje o zakonitosti posamičnega akta oziroma dejanja iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, s katerim bi tožena stranka posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov, saj je zoper sklep o omejitvi gibanja zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZAzil člen 1, 1/2, 23, 24, 29, 29/3, 29/4, 29/5, 34, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 36, 36/2.ZUP člen 144.ZUS-1 člen 76.
azil – očitno neutemeljena prošnja – pospešeni postopek – nasprotujoče si izjave prosilca
Če so izjave prosilca za azil glede bistvenih okoliščin nasprotujoče si in se teh kontradiktornosti ne da razumno razložiti, je podana splošna neverodostojnost prosilca za azil, kar pomeni, da se o prošnji za azil odloči v pospešenem postopku, ker se šteje, da lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje, to pa pomeni, da prošnja temelji na namernem zavajanju in zlorabi postopka, kar pa je razlog za njeno zavrnitev v pospešenem azilnem postopku.
azil – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja – anonimni klici – preganjanje – glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje
Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen in utemeljen, kar pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določenega dokaza, v obravnavanem primeru z zaslišanjem tožnika, mogoče utemeljiti, kot tudi utemeljiti, v čem in kako naj bi izvedba dokazov vplivala na odločitev.
Že to, da prosilec ni prepričljivo pojasnil razlogov, zaradi katerih je zapustil izvorno državo in zakaj ni zaprosil za azil v Bosni in Hercegovini, kjer je več kot eno leto prebival pred prihodom v Republiko Slovenijo, je zadostna podlaga za sum, da zavaja oziroma zlorablja azilni postopek.
azil - pospešeni postopek – sum zavajanja ali zlorabe postopka – odložitev odstranitve iz države
Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da je tožnik podal prošnjo za azil samo zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države (5. alinea 36. člena ZAzil). Na to kažejo okoliščine, ugotovljene v tej zadevi, in sicer način njegovega vstopa v državo, čas, ko je izrazil namero zaprositi za azil ter v zvezi s tem njegove nekonsistentne navedbe, da ni vedel kje se nahaja.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/2.ZUP člen 144.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-1, 70/3-2.
azil - splošna neverodostojnost prosilcev - pospešeni ali redni postopek - seznanitev prosilcev z obvestilom policijske postaje
Če so izjave prosilcev glede ključnih okoliščin za priznanje azila, to je razlogov za zapustitev izvorne države, nasprotujoče si do take mere, da niso sposobne za razumno pojasnitev, so neverodostojne in je podan dvom v splošno verodostojnost prosilcev, to pa je razlog za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku zaradi zavajanja oziroma zlorabe postopka.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - neskladje izjav - prosilcem ni bila dana možnost, da neskladja pojasnita - odpravljena odločba tožene stranke
V pospešenem postopku je možno odločati le tedaj, če že iz prošnje prosilca za azil izhaja, da sploh ne gre za preganjanje na podlagi narodnosti, rase, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS19442
URS člen 19, 25. ZAzil čen 27, 27/5, 27/6.ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82, 82/2.
azil - omejitev gibanja - ustno naznanjen sklep - rok za pritožbo - nastanitev v centru za tujce - kršitev ustavnih pravic
Za ugotovitev upravičenost tožbe je pomembno stanje ob njeni vložitvi. Okoliščine, ki so nastopile kasneje, pa ne učinkujejo za nazaj, kar pomeni, da potek 48-urnega roka od izrečenega ustnega izreka omejitve gibanja ne more odpraviti napake v obstoju procesnega pogoja za vložitev tožbe in zagotoviti, da bi se tožba z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa obravnavala po vsebini. Zato tožnika ne moreta uspeti s sklicevanjem na stanje ob odločanju sodišča prve stopnje oziroma ob vložitvi pritožbe. Ker tako ob vložitvi tožbe sklep o omejitvi gibanja po ZAzil sploh še ni bil izrečen, tudi v času vložene tožbe še ni mogel poteči 48-urni rok za vročitev pisnega odpravka tega sklepa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19443
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/2.ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/2, 63, 63/1, 73, 73/1, 75, 75/4.
azil - lažna predstavitev razlogov - glavna obravnava
Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen, obstoj in pravna pomembnost predlaganih dokazov pa morata biti utemeljena. To pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določenega dokaza, v konkretnem primeru z zaslišanjem tožnika, mogoče ugotoviti in utemeljiti, v čem in kako naj bi vplivale na odločitev.
azil – sum zavajanja ali zlorabe postopka – lažna predstavitev razlogov – spreminjanje izjav - omejitev gibanja
Če prosilec za azil lažno prikaže razloge, na katere se sklicuje oziroma če vloži prošnjo z namenom odložiti prisilno odstranitev iz države, se mu lahko omeji gibanje.