ZMZ člen 22, 22/3, 23, 54, 55, 55/1-3.ZUP člen 9, 9/3.
azil - odločanje v pospešenem ali rednem postopku – preganjanje – ocena dokazov
Za odločanje v pospešenem postopku ni podlage, če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji iz 26. in 28. člena ZMZ.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 557/1-6.ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – odložitev odstranitve iz države – predhodno daljše bivanje v državi
Po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na podatkih in listinah v upravnih spisih in na izjavah tožnika v dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 11.6.2008, pravilne in dejansko kažejo na to, da tožnik ni z ničemer pojasnil, zakaj sam ni v dve in pol letnem obdobju prebivanja v Republiki Sloveniji brez kakršnegakoli dovoljenja po nezakonitem prehodu državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo leta 2005 (7.11.2005) izrazil nobenih dejavnosti za iskanje mednarodne zaščite, vse dokler ni bil legitimiran s strani policistov (20.5.2008). Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno sklepala, da je v konkretnem primeru podan sum, da tožnik brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, čeprav je imel v dve in pol letnem obdobju prebivanja v Republiki Sloveniji za to, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, brez dvoma dovolj možnosti. Pritožbeno sodišče tudi soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da se sodišče prve stopnje lahko strinja tudi s sklepanjem tožene stranke, da so v konkretnem primeru podani tudi tehtni razlogi za sum, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države (6. alineja 55. člena ZMZ).
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1-2, 55/1-3.ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Po določbi 55. člena ZMZ pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne (med drugim), če je prosilec pri podaji prošnje navajal le dejstva, ki so nezadostna, nepomembna, oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po tem zakonu (2. alineja), pa tudi če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člena tega zakona (3. alineja).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009841
ZMZ člen 23, 23/1-8, 51, 51/1-2, 55, 55/1-4.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – lažna predstavitev
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je namreč v obravnavanem primeru podan razlog iz 4. alineje 55. člena ZMZ, saj iz celotnega dosedanjega tožnikovega ravnanja in iz njegovih navedb izhaja sum, da je tožnik lažno predstavil razloge, na katere se sklicuje.
mednarodna zaščita – ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite – predhodni preizkus ponovne prošnje - trditveno in dokazno breme
Samo zatrjevanje okoliščin, ki naj bi kazale na to, da so se razmere v matični državi za tožnika poslabšale do te mere, da je moral zapustiti matično državo, še ne zadošča za ponovno meritorno odločanje o prošnji za priznanje mednarodne zaščite, ki jo je vložil tožnik po tem, ko je bila njegova prva prošnja že pravnomočno zavrnjena. Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje je namreč ponovna prošnja, skladno z določili ZMZ, najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka.
ZMZ člen 23, 24, 25, 26, 26/1, 27.ZUP člen 8, 9, 9/1, 9/3, 214.ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita - dejansko stanje o pogojih za mednarodno zaščito – subjekti preganjanja – subjekti zaščite
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka v obrazložitvi s tožbo izpodbijane odločbe tudi ni opredelila do subjektov preganjanja (ali je to kriminalna združba ali posamezniki ali skupine posameznikov oziroma nacionalisti ali celo oblastni organi) in subjektov zaščite (ali je to policija, kakšni drugi oblastni organi, ali so to sodišča) po 24. in 25. členu ZMZ. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno, da tožena stranka v ponovljenem postopku dodatno zasliši oba tožnika in jima predoči vse zbrane informacije, to primerja z informacijami, ki sta jih predložila oba tožnika, skupaj s fotografijo, in sestavi svojo obrazložitev tako, da bo pri tem upoštevala določbe 214. člena ZUP, čemur tožena stranka neupravičeno nasprotuje v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Toženi stranki določbe od 24. do 27. člena ZMZ narekujejo, pri obravnavanju statusa begunca, da se opredeli do elementov, ki so navedeni v teh določbah. Pri tem pa mora pri vsakem elementu svojo dokazno oceno obrazložiti z razlogi, ki so jo vodili k sprejeti odločitvi. Pri vsaki takšni odločitvi pa mora navesti dejansko stanje, kar pomeni izjavo obeh tožnikov in oceno njune izjave glede dokazov, na katere se je oprla.
mednarodna zaščita – azil – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil
Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, treba ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
azil - začasna omejitev gibanja - sum zlorabe postopka
Iz vseh tožnikovih navedb tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da so nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, kar vse je glede na citirane določbe ZMZ izkazani pogoj za začasno omejitev gibanja po 2. alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009516
ZMZ člen 17, 19, 21, 24, 24/1-2, 24/1-3, 28, 75, 119. ZUS-1 člen 2, 2/1, 51, 51/2, 52, 74, 74/1. ZSOVA člen 2, 6, 7. Ženevska konvencija člen 12.
azil - status begunca - preganjanje - subsidiarna zaščita - utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo
Tožena stranka s tem, ko izrecno ugotavlja, da je bil tožnik preganjan v PMR kot delu ozemlja Moldavije, priznava tak status kot subjektom preganjanja posredno, torej tudi organom PMR, kar pa bi bilo lahko v obravnavanem primeru relevantno le, če bi bil tožnik moldavski državljan ali pa oseba brez državljanstva. Ker pa je tožnik ukrajinski državljan, ki ne uveljavlja preganjanja tudi v matični državi, temveč le v PMR, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca kot tudi ne tožnici, ki svoji prošnji utemeljujeta z razlogi tožnika.
ZUS 64, 64/1, 64/3. ZMZ člen 53, 53/1. ZUS-1 člen 76.
seznanitev prosilca z informacijami o stanju v izvorni državi
V konkretnem primeru bi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka morala tožnike še pred izdajo odločbe seznaniti z vsemi viri, ki jih je pridobila in uporabila pri svoji odločitvi in izdaji izpodbijane odločbe, in jim dati možnost, da se o njih izjavijo, nato pa se do njihovih izjav opredeliti in jih oceniti glede na informacije o stanju v njihovi matični državi. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je tudi po presoji pritožbenega sodišča kršila pravila upravnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek.
azil – mednarodna zaščita - psihična sposobnost stranke, da o preteklih dogodkih pripoveduje na realne način
Tožena stranka bi morala argumentirano pojasniti, zakaj predložene zdravstvene dokumentacije ne sprejema oziroma zakaj meni, da ni zadosten dokaz o zdravstvenem stanju prve tožnice, saj je v predloženi zdravstveni dokumentaciji med drugim tudi zdravniško potrdilo z dne 10.5.2006 Zdravstvenega doma H., v katerem je med drugim navedeno, da prva tožnica toži zaradi nevrotičnih motenj. Zgolj sama navedba tožene stranke, da v sposobnost pripovedovanja prve tožnice o preteklih dogodkih ni mogoče podvomiti, za presojo pravilnosti ocene o psihičnem stanju prve tožnice, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ne zadostuje. Zaradi tega razloga je neutemeljena oziroma neobrazložena tudi navedba, da prva tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokazila, na podlagi katerega bi bilo mogoče podvomiti v njeno sposobnost biti stranka v postopku. Tudi pritožbeno sodišče pripominja, da ni sporno vprašanje, ali je prva tožnica sposobna biti stranka v postopku, ampak, ali je njena psihična sposobnost takšna, da omogoča, da o preteklih dogodkih pripoveduje na realen način.
azil - očitno neutemeljena prošnja - odložitev odstranitve iz RS
Tožena stranka je odločbo oprla na okoliščine, ki so v tej zadevi po presoji sodišča odločilne in izkazujejo obstoj pogojev za odločanje po določbi 6. alineje 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 9, 21, 22, 22/2, 22/3, 26, 27, 28, 53, 53/1-1, 54, 119.ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3, 63, 63/1, 76, 80, 80/3-3.ZUP člen 8, 10, 11, 14, 237, 237/2-3.URS člen 125, 156.
mednarodna zaščita – redni postopek – sprememba prvostopne sodbe
Ker je tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje in je zanj pravilno uporabila materialno pravo, prvostopno sodišče pa je na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, spremenilo prvostopno sodbo in tožbo zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke pa je Vrhovno sodišče zavrglo, saj meni, da ustavni spor, kot ga toženki predlagajo, ni potreben.
azil – psihično stanje prosilca – zmožnost razumevanja vprašanj
Tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka svojo odločitev oprla predvsem na ugotovitev, da dejanja in dogodki, ki jih je tožnik navedel v postopku, ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZAzil oziroma Direktive EU ter da se tožnik o pridobljenih poročilih ni izjavil. Glede na izvedensko mnenje je takšno sklepanje tožene stranke, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, preuranjeno. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, saj izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku tožniku postaviti vprašanja z drugačno tehniko izpraševanja, kot je tista v primerih, ko je prosilec sposoben razumeti vsebino vprašanja in nanj tudi odgovoriti in mu zastavljati vprašanja, ne le ob pomoči tolmača, ampak tudi z dodatno razlago in pojasnilom. Ob upoštevanju tožnikovega psihičnega stanja, navedenega v izvedenskem mnenju, bo morala tako postopati tudi pri sprejemanju tožnikovih odgovorov in jih, njegovemu stanju primerno, oceniti, pri tem pa mora biti breme dokazovanja prosilcu v takih primerih olajšano.
ZMZ člen 35, 51, 51/1-2, 55, 55/1-4, 55/1-6, 59, 59/1-3.ZUS-1 člen 74, 74/1, 76.
azil - mednarodna zaščita – omejitev gibanja – suma zavajanja ali zlorabe postopka
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, če je podan kateri od razlogov iz 1. odstavka 51. člena v zvezi s 55. členom ZMZ ali kateri od razlogov iz 1. odstavka 59. člena ZMZ.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odločanje po prostem preudarku – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja ali zlorabe postopka
Dokazovanje identitete prosilca za mednarodno zaščito in dokazovanje suma zlorabe postopka lahko trajajo različno dolgo, izrek ukrepa omejitve gibanja pa je omejen do ugotovitve identitete oziroma do ugotovitve obstoja oziroma neobstoja suma zlorabe postopka, ne sme pa trajati več kot tri mesece. Prav zato bi se sodišče moralo opredeliti tudi do drugega razloga (suma zlorabe postopka), na podlagi katerega je tožena stranka prav tako utemeljila svoj ukrep omejitve gibanja, kljub temu da za odreditev omejitve gibanja prosilcu za mednarodno zaščito zadostuje že eden od razlogov, navedenih v 51. členu ZMZ. Čeprav tega ni storilo, je pa potrdilo prvi razlog za omejitev gibanja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikove tožbe kljub temu pravilna in zakonita.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka
Po 2. alinei 1. odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje, če obstoji sum zavajanja ali zlorabe postopka, med drugim tudi iz razloga iz 4. točke 55. člena ZMZ. Če bi pri tožniku dejansko obstajal strah pred preganjanjem, bi za mednarodno zaščito zaprosil že v Republiki Hrvaški.
Ker sodišče prve stopnje ne obrazloži, v čem so tožnikove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi iz 8. alinee 23. člena ZMZ, takšne sodbe zaradi navedenih pomanjkljivosti ni bilo mogoče preizkusiti v pritožbenem postopku. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).