azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - zamolčanje predhodne vložitve vloge v drugi državi
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke, da je tožnik zlorabil postopek mednarodne zaščite, preuranjena. Prikritje, da je prosilec že pred podajo vloge za mednarodno zaščito v Sloveniji vložil vlogo za mednarodno zaščito v drugi državi, je res eden izmed razlogov, ki se štejejo za zavajanje oziroma zlorabo postopka, in so določeni v 25. členu ZMZ. Toda ob dejstvu, da je tožnik v prošnji sam navedel, da je za mednarodno zaščito že leta 1989 zaprosil v Švici, leta 1995 v Nemčiji in leta 2006 v Luxemburgu, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je prikril dejstvo vložitve prošnje na Finskem z namenom zlorabe postopka mednarodne zaščite. Zloraba bi bila, če bi zatajil tudi prejšnje prošnje, ne pa, če ni navedel le ene od njih.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - utemeljen razlog - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Sklicevanje prosilca na to, da ni bil seznanjen s potekom postopka in da si je predhodno želel neodvisen pravni nasvet, ni opravičljiv razlog za (pre)pozno izražen namen za vložitev prošnje.
O mednarodni zaščiti odloča pristojni organ v pospešenem postopku (54. člen ZMZ), če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alineje 23. člena ZMZ, če so ti podani, pri čemer lahko prošnjo v pospešenem postopku zavrne kot očitno neutemeljeno, če je podan kateri od razlogov, navedenih v 55. členu ZMZ.
ZMZ člen 56, 56/1, 56/2, 57. ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/4.
azil - mednarodna zaščita – ponovna prošnja – novi dokazi
Oseba, ki vloži zahtevo za uvedbo ponovnega postopka mora zahtevi predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek, če pa pristojni organ ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 56. člen ZMZ, zahtevo za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže.
mednarodna zaščita – azil - ponovna vloga za mednarodno zaščito – zavrženje namere za vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito – subsidirana uporaba ZUP
Tožnikova namera za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, vložena dne 11. 11. 2008, se v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, ker se je ob njeni vložitvi in v času odločanja o njej o tožnikovi mednarodni zaščiti že vodil upravni postopek, saj je bilo o njej odločeno z odločbo tožene stranke z dne 10. 11. 2008, ki je že postala pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010815
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP-1 člen 111, 133, 142.
pravočasnost pritožbe - vročanje - osebno vročanje - vročitev po faksu - bistvena kršitev določb postopka
V Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1) ni posebnih določb glede vročanja. Zato se primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (22. člen ZUS-1). Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja osebno vročanje v 142. in 133. členu. Vročanje po faxu ne spada med načine vročanja, ki jih ZPP določa za osebno vročanje sodnih odločb, zoper katere je dovoljena posebna pritožba.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010956
ZMZ člen 51, 51/4.ZUS-1 člen 29, 29/3, 30, 36, 36/1-2, 78, 78/1.ZOdv člen 2.ZPP člen 108, 108/2.
tožba vložena pri nepristojnem organu - očitna pomota - odvetnik
Kot pravnim strokovnjakom odvetnikom ni mogoče pripisati nevednosti, zato v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni mogoče šteti, da je bila obravnavana vloga očitno pomotoma vložena pri nepristojnem organu.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - že izpostavljen preganjanju - že povzročena resna škoda
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito se upošteva tudi dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju iz 26. člena ZMZ oziroma mu je bila povzročena resna škoda iz 28. člena ZMZ.
Iz izjav tožnikov v postopku pred toženo stranko in listin, ki sta jih predložila v upravni spis, po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tožena stranka ni spreminjala izjav tožnikov oziroma jih napačno razlagala v njuno škodo, kar pa pomeni, da je njuno vlogo pravilno zavrnila zaradi tega, ker sta lažno predstavljala razloge za mednarodno zaščito, kar izhaja predvsem iz njunih protislovnih oziroma nekonsistentnih izjav, saj jih listine, ki sta jih predložila v upravni spis, ne potrjujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010834
ZMZ člen 74, 74/5.ZUS-1 člen 31, 31/1, 42, 42/1, 75, 75/2, 75/3.ZPP člen 11, 86, 86/2, 94, 104, 320, 339, 339/2-14.
azil - mednarodna zaščita - tožba v upravnem sporu - spreminjanje in dopolnjevanje tožbe - več pooblaščencev v isti stvari - pritožba v postopku mednarodne zaščite - vloga v tujem jeziku
Če v upravnem sporu stranko zastopa več odvetnikov, se vloge, vložene od različnih odvetnikov, ne štejejo za nove tožbe, saj so vse, bodisi kot samostojne ali kot dopolnitev prvotne tožbe, usmerjene zoper isti akt uprave, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba VS RS 700/2007 z dne 22.11.2007).
azil - omejitev gibanja - neugotovljena istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - sum lažne predstavitve razlogov splošna neverodostojnost - status prosilca za azil - kršitev ustavnih pravic - ustna odločba - napotitev na pravdo
Splošen namen ukrepa omejitve gibanja je preventivne narave, da se prepreči nastop določenih neželenih posledic, in to npr. konkretno v 3. in 4. alinei prvega odstavka 51. člena ZMZ (zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja ali preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni) oziroma druge nedoločene nezaželene posledice posredno izhajajo iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj iz 1. in 2. alinee (neugotovljena istovetnost in sum zavajanja in zlorabe postopka). Za osebo, za katero se ne ve, kdo pravzaprav je, ali pa je podan sum, da zavaja in zlorablja postopek, še zlasti pa, če sta podana oba navedena pogoja, načeloma že iz narave teh dejstev in iz izrecne določenosti teh dejstev, kot podlage za izrek navedenega ukrepa, izhaja splošni preventivni namen tega ukrepa, to je, da se preprečijo morebitna sicer v naprej nedoločljiva ravnanja in neželene posledice, ki niso v javnem interesu.
Ker je sodno varstvo zaradi neizdaje ali prepozne izdaje pisnega sklepa o omejitvi gibanja zagotovljeno v "rednem" upravnem sporu (zoper izdani akt - 2. člen oziroma zaradi molka organa - tretji odstavek 5. člena ZUS-1), v isti zadevi ni dopustno uveljavljati tudi upravnega spora zaradi kršitve ustavne pravice, saj je tak spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).
mednarodna zaščita - odločanje v pospešenem postopku – navedbe prosilca ne zadoščajo kriteriju preganjanja po ZMZ – zavrnitev prošnje
Že navedbe prosilcev za mednarodno zaščito so lahko podlaga za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku, če dejanja, ki jih navajajo, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določajo 2., 24. in 26. člen Zakona o mednarodni zaščiti.
omejitev gibanja - mednarodna zaščita - prosilec predhodno že zaprosil za azil v Nemčiji
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi utemeljeno sklicuje na določbo 3. alinee 1. odstavka 59. člena ZMZ, ki določa, da lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi (v tem primeru Nemčiji) nastani v skladu z 2., 3. in 4. odstavkom 51. člena ZMZ z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. Da je v tem primeru iz baze Eurodac prišel rezultat, da je tožnik že prej zaprosil za azil v Nemčiji ni sporno.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Pospešeni postopek je bil tudi po presoji vrhovnega sodišča pravilno voden na podlagi tožnikovih izjav (da je zapustil matično državo izključno iz ekonomskih razlogov) ter na podlagi dejstev in okoliščin (da je za mednarodno zaščito zaprosil šele ob policijski kontroli na avtobusni postaji v Ljubljani, imel pa je možnost to storiti že v Brežicah, ko so ga legitimirali policisti).
ZMZ člen 51, 51/2, 59, 59/1-3.ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek
Tudi po presoji vrhovnega sodišča je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe dovolj in razumljivo pojasnila, zakaj je uporabila prav ta ukrep, in s tem zadostila pojasnilni dolžnosti za odločanje po prostem preudarku ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tožnikove navedbe opravičujejo nujnost, da se tožniku omeji gibanje pod najstrožjimi pogoji. Tožnik je po lastnih navedbah ilegalno prehajal državne meje, najprej iz Nigerije v neznano morsko luko in nato od tam v Avstrijo v letu 2004, nato pa iz Avstrije v Slovenijo dne 21.10.2008, torej obstaja velika verjetnost, da bo še naprej poskušal ilegalno prečkati državne meje in je že to razlog za najstrožjo obliko omejitve gibanja. Dodaten razlog pa je to, da ni jasno, ali bo treba tožnika vrniti v Avstrijo, kjer je prvič na ozemlju EU zaprosil za azil, torej je nujna njegova prisotnost za izročitev. Na drugačno odločitev, tožnikovo zatrjevanje, da nima namena zapustiti Slovenije, ne more vplivati, saj njegovo dosedanje ravnanje, ilegalni odhod iz Avstrije, jemlje verjetnost njegovim navedbam.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010729
ZMZ člen 23, 54, 55, 55/1-3.ZUS-1 člen 64, 64/4.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vezanost upravnega organa na napotke sodišča
Ugotovitev tožene stranke, da dejanja, ki jih navajata prosilca za mednarodno zaščito, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ, zadostuje za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku.
azil – zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - preganjanje
Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev.