ZMZ člen 23, 26, 26/2, 28, 52, 54, 55, 55-1, 55-3. ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita – preganjanje – status begunca – pospešeni postopek
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da bi prosilec lahko izpolnil pogoje za pridobitev statusa begunca.
ZMZ člen 3, 51, 51/3, 74, 74/4, 75, 75/1, 76, 76/1. ZUS-1 člen 22, 82, 82/2. ZPP člen 343, 343/4, 351.
omejitev gibanja – pravni interes – pravnomočno odločeno o prošnji za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje pritožbe
Ker je bilo o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite že pravnomočno odločeno (in ker je potekel rok, do katerega je bilo tožniku omejeno gibanje), tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o podaljšanju omejitve gibanja.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Iz tožnikovih navedb izhaja, da so protislovne, nekonsistentne in malo verjetne (prejel je vizo za Italijo, legalno prestopil mejo, imel stik s policijo na letališču, kar kaže na to, da z oblastjo ni imel težav), za mednarodno zaščito pa tudi ni zaprosil v najkrajšem možnem času (v Italiji se je zadrževal en mesec, v Ljubljani je zaprosil po dveh dneh čakanja na železniški postaji ter jo nato še dvakrat umaknil), torej je izpolnjen pogoj za začasno omejitev gibanja po ZMZ.
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite zavrnila le iz razloga po tretji alineji 55. člena ZMZ, to je, da niso izpolnjeni pogoji iz 26. in 28. člena tega zakona. Zato ni upoštevna tožbena navedba, da je bila njegova prošnja zavrnjena tudi iz razloga, ker naj bi prošnjo za azil vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz Republike Slovenije in da je že pred tem zaprosil za azil v Švici, Nemčiji in Luksemburgu.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenemu postopku - neskladje izjav prosilcev - preganjanje - subjekti preganjanja - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec sklicuje -
Prosilec za mednarodno zaščito je dolžan izčrpno in po resnici navesti okoliščine, zaradi katerih naj bi se štelo, da so izpolnjeni predpisani pogoji za mednarodno zaščito. Na to dolžnost mora biti prosilec posebej opozorjen pred sprejetjem prošnje na predpisanem obrazcu.
O prošnji za mednarodno zaščito se odloča v pospešenem postopku, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. V takem primeru se ne ugotavlja ali so izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite iz 2. člena ZMZ.
Prosilec mora vse dokaze predložiti v roku, ki mu ga določi organ, najpozneje do konca osebnega razgovora, če gre za redni postopek. Ker gre v tem primeru za pospešeni postopek in je bil prosilki postavljen rok za predložitev dokazov 30. 1. 2009, se dokazi, predloženi po tem roku (izjava z dne 11. 3. 2009) ne upoštevajo.
pospešeni postopek – individualna utemeljenost strahu – resna škoda – dodatno zaslišanje
Pravilna je presoja tožene stranke, da je očitno, da tožniki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje mednarodne zaščite, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih. Tožena stranka je tudi pravilno subsumirala relevantna dejstva na zakonski dejanski stan, tožniki pa konkretno ne izpodbijajo presoje, da dogodki, s katerimi so utemeljevali svojo prošnjo za mednarodno zaščito, niso takšne narave, da bi zadostili kriterijem iz 26. člena ZMZ. Zato po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno ni ponovilo razlogov (drugi odstavek 71. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 75. člena ZMZ), ampak je sledilo dokazni oceni tožene stranke.
pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – ugotavljanje pogojev za status begunca oziroma za subsidiarno zaščito
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se v pospešenem postopku ugotavljajo le dejstva, na podlagi katerih se presodi, ali so izpolnjeni pogoji za pospešeni postopek, in ali so podani razlogi za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene. V pospešenem postopku, ki je po svoji pravni naravi skrajšani upravni postopek, se ne ugotavljajo niti pogoji za pridobitev statusa begunca niti pogoji za status subsidiarne zaščite.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Ker tožniki v 7 oziroma 8 dneh bivanja v Republiki Sloveniji brez utemeljenega razloga niso izrazili namena za vložitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite, razlogi, zakaj tega niso storili, pa so pavšalni, neprepričljivi in v nasprotju z drugimi navedbami tožnikov, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 5. alineje 55. člena ZMZ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1011263
ZMZ člen 44, 56, 57, 57/1, 57/3. ZUS-1 člen 51, 51/2, 75, 75/4.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja – pogoji za uvedbo ponovnega postopka – novi dokazi o izpolnjevanju pogojev za zaščito - trditveno in dokazno breme – nedovoljena tožbena novota – slabo psihično stanje tožnika – glavna obravnava
Ni mogoče dovoliti ponovne uvedbe postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, če tožnik ni izkazal niti ni navedel niti ni predložil nikakršnih takšnih novih dejstev in dokazov, dokazno breme pa je pri ponovni prošnji v celoti na njegovi strani, ki so nastali že pred uvedbo prejšnjega postopka ali pa po njem, ki bi lahko bili podlaga za ponovno odločanje o njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
azil – mednarodna zaščita -resna škoda – očitno neutemeljena prošnja – strah pred preganjanjem – sum zavajanja
Glede na ravnanje in izjave, ki sta jih prosilca navedla v postopku pridobitve mednarodne zaščite, v obravnavni zadevi ni mogoče zaključiti, da jima ob vrnitvi v izvorno državo grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, in sicer zaradi smrtne kazni ali usmrtitve, mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni prosilca v izvorni državi ter resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Tako strah pred preganjanjem kot tudi tveganje izpostavljenosti resni škodi v primeru vrnitve, morata biti individualno utemeljena, tožnika pa subjektivnega strahu nista izkazala za verjetnega, da bi ga lahko tožena stranka obravnavala kot utemeljenega.
Po navedbah samega tožnika je v obravnavani zadevi tudi policija v njegovi izvorni državi označila tožnikov spor z njegovimi strici kot družinski spor v zvezi z dedovanjem in jim je predlagala, da zadevo rešijo sami. Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje, in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev ter ne predstavlja utemeljenega tveganja, da tožnik utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ.
Samo zatrjevanje okoliščin, ki naj bi kazale na to, da so se razmere v matični državi za tožnika poslabšale, še ne zadošča za ponovno meritorno odločanje o prošnji za priznanje mednarodne zaščite in ne more spremeniti ocene, ki jo je napravila tožena stranka že v prvotnem postopku, ko je zavrnila njegovo prošnjo za pridobitev mednarodne zaščite, to je, da razlogi, zaradi katerih je tožnik zapustil matično državo, nimajo lastnosti dejanj preganjanja in tudi ne predstavljajo resne škode po 58. členu ZMZ.
mednarodna zaščita – azil – začasna omejitev gibanja – sum zavajanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca
Res je sicer, da lahko prosilec zaprosi za mednarodno zaščito v katerikoli državi EU, vendar le v eni državi, ne pa v več državah hkrati; še posebej, če tako dejstvo pri nadaljnjih vlaganjih prošenj zamolči.
V skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ki se v skladu s 30. členom ZMZ uporablja v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, če ni z ZMZ drugače določeno, je v primerih, kadar ima stranka več pooblaščencev, pravilna vročitev izkazana, če se vroči odločba samo enemu izmed njih.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011154
ZUS-1 člen 36, 36/1-2. ZUP člen 88, 88/3.
samostojna tožba – dopolnitev tožbe – več tožb - upravni spor – pravočasnost tožbe – vročitev pooblaščencem po ZUP
Glede na to, da je tožnik odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, izpodbijal že s tožbo 3.2.2009 po drugem pooblaščencu, sodišče tožbe, vložene po pooblaščenki B.B., ne bi smelo šteti za novo samostojno tožbo, ampak za dopolnitev tožbe.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/4. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 7, 36, 36/1-2, 36/1-4, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ustno izrečen sklep - zavrženje tožbe kot preuranjene
Če je tožba zoper sklep o omejitvi gibanja v postopku mednarodne zaščite vložena pred potekom 48-urnega roka od ustnega izreka omejitve gibanja do izdaje pisnega odpravka sklepa, se zavrže kot preuranjena.
Otrok pred 15. letom starosti ni procesno sposoben, zato upravni organ ne krši pravil postopka, če mu ne da možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji upravna odločba.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011036
ZMZ člen 55, 55/1-5.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - utemeljeni strah pred preganjanjem - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Če prosilec ne zaprosi za zaščito v najkrajšem možnem času, mora natančno in jasno navesti, zakaj tega ni storil takoj, oziroma izkazati, da je to poskušal, vendar mu to ni bilo omogočeno.