mednarodna zaščita - resna škoda - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite - preganjanje zaradi veroizpovedi - oboroženi spopadi
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca po določbi 2. člena ZMZ.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožniku v primeru vrnitve v zvezno državo Imo States ne grozi, da bo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo opredeljuje 28. člen ZMZ.
mednarodna zaščita – pospešen postopek – splošna neverodostojnost prosilca - informacije o stanju v izvorni državi - zatrjevana subjektivna ogroženost
S tem, ko je tožena stranka oprla svojo odločitev tudi na določbo tretjega (prej četrtega) odstavka 22. člena ZMZ, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, je nepravilno uporabila materialno pravo.
Tožnik v primeru vrnitve ne bi bil več podvržen enakim ali podobnim dogodkom (prisilni mobilizaciji v talibanske vrste, indoktrinaciji, pripravi za samomorilsko akcijo), izključno zaradi njegovega pobega iz talibanskih vrst. Brez dvoma pa zaradi takega njegovega ravnanja obstaja utemeljeno tveganje, da bi v primeru vrnitve v Afganistan utrpel resno škodo v smislu 28. člena ZMZ, zato mu je tudi bila priznana subsidiarna oblika zaščite.
Tožnikove pretekle izkušnje ne omogočajo zaključka, da je tožnika strah preganjanja (v primeru vrnitve), ki bi temeljilo na kateri izmed okoliščin iz drugega odstavka 2. člena ZMZ, pač pa njegov strah (povsem upravičeno) temelji na možnih posledicah talibanskega maščevanja izključno zaradi njegovega pobega. Dejstvo, da je zbežal iz talibanskih vrst, pa mu po presoji Vrhovnega sodišča ne daje položaja „pripadnika določene družbene skupine“, na podlagi katerega bi mu bilo sicer mogoče priznati zahtevani status begunca.
mednarodna zaščita – informacije o izvorni državi – prisilna odstranitev – ogroženost življenja – ustavna odločba – razveljavitev 22. člena ZMZ
Po naravi stvari je mogoče preveriti izjave prosilcev za mednarodno zaščito glede nevarnosti, da bi bili v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljeni mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju, le tako, da tožena stranka v presojo vključi podatke o stanju v državi, v katero bi se tožniki v primeru zavrnilne odločbe morali vrniti.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 252. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pravni interes za pritožbo – izročitev tožnika varnostnim organom druge države
Z izročitvijo tožnika varnostnim organom Republike Hrvaške dne 18. 11. 2011 je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal tudi tožnikov pravni interes za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo. Če je tožnik ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za to pravno sredstvo, ga je z izročitvijo Hrvaški dokončno izgubil, saj si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dopustnost omejitve gibanja – zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – sorazmernost ukrepa – zagotavljanje javnega rada
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 200/2011 z dne 21. 4. 2011 zavzelo stališče, da celotna druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ predstavlja le podlago za ustavno skladno razlago posameznih v tej alineji navedenih določb 55. člena ZMZ, kar pomeni, da je navedeni zakonski določbi (5. oziroma 6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ) mogoče uporabiti ne samo v primerih, ko naj bi šlo za preprečitev konkretnega nezakonitega vstopa v državo, temveč tudi, ko gre zaradi zagotavljanja javnega reda za preprečitev potencialnega nezakonitega vstopanja, ali za zagotovitev izvršitve upravnega akta, ki bo izdan v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito (9. točka citirane sodbe Vrhovnega sodišča).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013493
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, večkrat spremenjene (nasprotujoče) izjave, kdaj je sploh zvedel za možnost vložitve, države, ki jih je prepotoval oziroma v katero državo je bil namenjen, pa je utemeljen tudi zaključek, da so podani pogoji za omejitev gibanja po drugi alineji 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013498
ZMZ člen 35, 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-5, 51/1-6. ZTuj-1 člen 75.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najhitrejšem možnem času – mednarodna zaščita
Iz ravnanja prosilca (izročitev osebnega dokumenta organizatorju poti, da mu priskrbi „ilegalni“ potni list) izhaja upravičen dvom o istovetnosti prosilca.
Ravnanje prosilca, ki je zaprosil za mednarodno zaščito po treh mesecih bivanja v Republiki Sloveniji, pred tem pa je namen vložitve prošnje dvakrat umaknil, kaže na sum zavajanja in zlorabe postopka.
URS člen 19. ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pogoji – zloraba postopka – namen vložitve prošnje – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - sum zavajanja in zlorabe postopka – nezakonito prehajanje mej - ustavno dopusten cilj omejitve svobode – neizkazana kršitev 19. člena URS oziroma 5. člena EKČP
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila ponoven samovoljni odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. S tem je tožniku preprečila nezakonito prehajanje državnih mej, kar je tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ustavno dopusten cilj omejevanja osebne svobode prosilca za azil in zato ne gre za kršitev 19. člena URS.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – preprečitev ilegalnega prehoda meje – prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil ukrep izrečen tožniku na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko 55. člena ZMZ. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani. Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je tudi razvidno, da je tožena stranka izdala ta ukrep zato, da bi tožniku preprečila ilegalno prehajanje državnih mej in je zato po presoji Vrhovnega sodišča to ustavno dopusten cilj omejevanja tožnikove osebne svobode.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločba
Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj člen 75.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - listina za dokazovanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Dvom o tožnikovi istovetnosti, vložitev prošnje s časovnim zamikom in sum, da je tožnik vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
Zaradi morebitnih psihičnih zdravstvenih težav prva tožnica pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanju morda ni mogla ustrezno pojasniti vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v postopku. Morebitne psihične zdravstvene težave prve tožnice bi lahko vplivale na njene odgovore pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in pri zaslišanju. Zato je vprašanje psihičnega zdravja prve tožnice lahko relevantno za odločitev o pravilnosti izpodbijane odločbe tožene stranke.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63, 64. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 36, 27. Odlok Vlade RS o razglasitvi Hrvaške za varno tretjo državo. Ustava RS člen 48.
mednarodna zaščita - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka - dublinski postopek - Hrvaška kot varna tretja država - Odlok Vlade o razglasitvi države za varno tretjo državo - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS - turistična viza - pravica do pribežališča
Za obravnavani primer pa tudi Vrhovno sodišče ne dvomi, da so pogoji za zavrženje ponovne prošnje pritožnikov po konceptu varne tretje države, predpisani z ZMZ in Postopkovno direktivo, izpolnjeni in da je torej materialno pravo pravilno uporabljeno.
Vrhovno sodišče je presodilo, da v pritožbi niso podani pravno pomembni razlogi, da bi v skladu s prvim odstavkom 156. člena URS prekinilo postopek in začelo postopek ocene ustavnosti 60., 62. in 63. člena ZMZ pred Ustavnim sodiščem.
ZMZ člen 60, 61, 62. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - meddržavni sporazum - nahajanje v tretji varni državi
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
Uporaba instituta varne tretje države ne more biti pogojevana z obstojem predhodno sklenjenega (formalnega ali neformalnega) sporazuma med državama oziroma celo z enostransko zavezo konkretne države Sloveniji, na kakšen način bo izvajala svoje pristojnosti oziroma izvrševala svoje predpise s področja mednarodne zaščite.
ZMZ je kot pogoj za uporabo pravil oziroma za začetek postopka po konceptu varne tretje države določil pogoj, da se je prosilec prej nahajal v tej varni tretji državi in s tem je vzpostavljena tudi zveza med prosilcem in varno tretjo državo, kar je v skladu s Postopkovno direktivo, ki izrecno ne določa, kakšna naj bi bila ta zveza.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/2, 24,24-3, 26, 28. ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita – status begunca – subsidiarna zaščita – resna škoda v smislu 28. člena ZMZ
Pretepanje in ustrahovanje mladoletnih tožnikov s strani sošolcev, očeta in očima pa prav tako ne predstavlja resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Načela največje otrokove koristi ni mogoče razlagati na način, da bi bila otrokova največja korist nad določili zakona in da bi mu bila priznana mednarodna zaščita v nasprotju z ZMZ.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito – odločanje o ponovni prošnji v pospešenem postopku - dokazi in dejstva nastali po izdaji predhodne odločitve – status begunca
Odločanje o vloženem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovolitev vložitve ponovne prošnje ne pomeni tudi že, da so izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite. Dokaze in dejstva, ki so nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko nastali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljala (56. člen ZMZ), in s katerimi se utemeljuje ponovna prošnja za mednarodno zaščito, je treba v ponovnem postopku presoditi in na podlagi le teh ugotoviti, ali obstajajo razlogi za priznanje mednarodne zaščite v zadevnem primeru.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 52, 52/2-1. ZUS-1 člen 51, 51/2, 64, 64/1-2, 75, 75/2, 77.
mednarodna zaščita – kršitev pravil postopka – dejansko stanje - subsidiarne zaščita – resna škoda - „dezerter“ - odločanje na glavni obravnavi
Če bi bil po presoji sodišča prve stopnje na podlagi tožnikovih izjav in ugotovljenega dejanskega stanja pravilen drugačen materialnopravni zaključek, in bi bilo okoliščine v zvezi s posledicami tožnikove vrnitve v izvorno državo (in s tem povezanim utemeljenim strahom) mogoče opredeliti kot preganjanje, temelječe na pripadnosti določeni družbeni skupini („dezerterji“ iz talibanskih vrst), bi to v sodbi moralo samo navesti, argumentirati in drugače odločiti.
ZMZ člen 3, 3-3, 33,39. Uredba Sveta (ES)o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - razlogi za nepredajo
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev prvostopnih organov, da bo predan v obravnavo v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. Tega pa prosilec v tem primeru ni izkazal.