mednarodna zaščita – ponovna prošnja za mednarodno zaščito – varna tretja država – predložitev dokazov – dokazno breme - možnost izpodbijanja domneve o varni tretji državi – pomanjkljiva obrazložitev tožene stranke
Tožnik je torej imel po podatkih predloženih spisov možnost pojasnjevanja in je svoja stališča glede varne tretje države tudi izrazil, ni pa predložil nobenih dokazov za svoje navedbe.
ZMZ člen 60, 62, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita – ugoditev tožbi – kriteriji za določitev varne tretje države – pomanjkljiva obrazložitev
Sklep mora biti ustrezno obrazložen, te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti s pritožbo.
Glede na navedene določbe ZMZ in trditve tožnika v prošnji se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se tožena stranka do tožnikovih zatrjevanj, da Hrvaška zanj ni varna tretja država, v obrazložitvi sklepa ni opredelila, s tem pa je kršila določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, ki se na podlagi 30. člena ZMZ uporablja subsidiarno. Obrazložitev sklepa mora namreč vsebovati, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev, dejansko podlago in pravno podlago izreka sklepa. Če sklep nima takšne obrazložitve, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka. Navedeno mora biti ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so organ vodili k odločitvi. Pomanjkljivosti obrazložitve sklepa ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti z navedbami v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zaradi neupoštevanja pravil upravnega postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in tožniku dati možnost, da dodatno pojasni, zakaj Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, nato pa se bo morala do njegovih navedb v novem aktu opredeliti.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi - onemogočanje oziroma odložitev odstranitve iz države
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito tudi zato, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države, saj bi, kolikor ne bi izrazil namere zaprositi za mednarodno zaščito, zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji zoper njega stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.
Z ugotovitvijo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa subsidiarne zaščite po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo odločeno o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Izrek izpodbijane sodbe je glede tega nepopoln in nejasen.
Zgolj ugotovitev o izpolnjevanju pogojev še ne pomeni, da je bilo odločeno o priznanju statusa mednarodne zaščite – statusa subsidiarne zaščite. Zaradi nejasnosti oziroma nedoločnosti izreka je tako sodba sodišča prve stopnje v bistvenem delu tudi neučinkovita.
ZMZ člen 7, 7/3, 9, 15, 15/1, 16, 16/2-6, 16/2-7, 60, 61, 61/1, 62, 63, 64, 74, 74/4. ZUS-1 člen 64, 76. ZUP člen 7, 7/2, 9, 9/1, 138, 138/1.
mednarodna zaščita – koncept tretje varne države – kršitev procesnih pravic – mladoletnik brez spremstva
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka tožniku ni zagotovila temeljnih procesnih jamstev, ki jih v postopku koncepta tretje varne države prosilcu za mednarodno zaščito zagotavljajo določbe ZMZ, prav tako pa tudi Direktiva Sveta Evrope 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (Procesna direktiva). Zato se v celoti pridružuje sodišču prve stopnje, da niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugih podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka tožniku dala možnost, da bi še pred izdajo sklepa o zavrženju njegove prošnje lahko dokazoval, da Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, kar sicer tožniku izrecno omogoča drugi odstavek 63. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost – ugotavljanje istovetnosti - suma zavajanja in zlorabe postopka
Tožena stranka glede razloga ugotavljanja istovetnosti ni popolno ugotovila dejanskega stanja, saj v obrazložitvi sklepa ni navedla oziroma ni v zadostni meri izkazala utemeljenosti dvoma v zatrjevano tožnikovo istovetnost. Zato ni imela podlage za omejitev gibanja na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
omejitev gibanja – ugotavljanje dejstev v sodnem postopku – ugotavljanje istovetnosti – prikrivanje podatkov
Dejstvo, da je tožnik ob podajanju prošnje za mednarodno zaščito prikril, da je bil v letu 2009 kot tujec obravnavan v Grčiji, je sodišče prve stopnje obravnavalo na tožnikovem zaslišanju v prisotnosti njegove pooblaščenke, zato je ugotovljene okoliščine lahko upoštevalo pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa (62. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).
Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 28. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) členu 5, 5/2, 6.
Dublinska uredba - predaja prosilca drugi državi - učinkovit azilni postopek - prosilčeva starost - mladoletnik
Tožena stranka se mora v sklepu, s katerim odloči o predaji prosilca drugi državi, jasno opredeliti in obrazložiti, kakšne možnosti zaščite svojih pravic v zvezi z dostopom do učinkovitega azilnega postopka bo imel prosilec v tej državi.
Tožnik v pritožbi uveljavlja kršitev 139. člena ZUP, pri tem pa ne navaja nobene nove okoliščine ali dejstva, do katerega naj bi uradna oseba, ki je vodila upravni postopek, prišla, če bi pri sprejemanju prošnje za priznanje mednarodne zaščite dejansko stanje razjasnjevala vsestransko. Ker tožnik niti ne nakaže, kakšna pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine so bile zaradi tega v postopku spregledane, s takšnim pritožbenim ugovorom ne more uspeti.
ZPP člen 352. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2. ZMZ člen 74, 74/3, 74/4. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – začasna odredba – akt, ki nima več pravnih učinkov – učinkovanje akta – predaja osebe drugi državi pred vročitvijo izpodbijanega akta – nedovoljena pritožba
Ker je bil tožnik pred vročitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje že predan Republiki Hrvaški, v kateri se je nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo, izpodbijani sklep nima več pravnih učinkov. Zato tudi ni več podlage za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti v zvezi z vloženo pritožbo.
mednarodna zaščita – prisilna odstranitev prosilca – celovita presoja ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode – ugotavljanje pogojev za mednarodno zaščito – samovoljna zapustitev azilnega doma – enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite – stališče Evropskega sodišča z človekove pravice
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito namreč pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.
omejitev gibanja – razlogi – sum zavajanja in zlorabe postopka
Dvom v tožnikovo istovetnost, vložitev prošnje za azil šele s časovnim zamikom in nezakonit vstop v drugo državo, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke in presojo sodišča prve stopnje, da je istovetnost tožnika nesporno ugotovljena, ko prosilec za mednarodno zaščito predloži eno od listin, določenih v Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V obravnavanem primeru tožnik takega dokumenta ni predložil. Zato je pravilna presoja, da je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca. Pri tem ni pomembno, iz katerih razlogov tožnik nima dokumentov.
Po tretji alineji 24. člena ZMZ se kot subjekti preganjanja ali resne škode (kar sta temeljna pogoja za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne oblike zaščite – drugi oziroma tretji odstavek 3. člena ZMZ) lahko štejejo tudi nedržavni subjekti, pod pogojem, da je mogoče dokazati, da državni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, v izvorni državi niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se ob izpolnjenem pogoju kot nedržavni subjekt preganjanja oziroma resne grožnje lahko šteli tudi Vahabiti.
ZUS-1 člen 76. ZMZ člen 3-3, 43, 43/2, 51, 51/1-1, 51/2, 51/3, 51/4, 55-1, 55-3, 59, 59/1-3. ZTuj-1 člen 75.
priznanje mednarodne zaščite - azil – omejitev gibanja – učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Če tožnik v postopku spreminja datum svojega rojstva je izkazan dvom o njegovi istovetnosti.
Že z dnem pridobitve rezultata o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC, se lahko prosilca za mednarodno zaščito do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena ZMZ.
ZMZ člen 51, 59. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pritožba tožeče in tožene stranke – nedovoljena pritožba
Dvom v istovetnost prosilca zadošča za odločitev o omejitvi gibanja. S pritožbo ni mogoče izpodbijati razlogov sodbe, temveč le njen izrek.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper izpodbijano odločbo tožene stranke. To pomeni, da je kot zakonito potrdilo odločitev tožene stranke, ki je tožniku začasno omejila gibanje na prostore centra za tujce. Izrek izpodbijane odločbe tožene stranke je določno opredelil omejitev gibanja z navedbo časa in kraja in takšen izrek izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo tožbo, potrdilo. Tožena stranka pa s pritožbo izpodbija obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, ker se ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na enega od razlogov, zaradi katerega je bil tožniku izrečen začasni ukrep omejitve gibanja. Toda s pravnim sredstvom je možno izpodbijati le izrek sodne odločbe, ne pa tudi njene obrazložitve. Zato pritožba, s katero se izpodbija del obrazložitve sodne odločbe, ni dovoljena.
mednarodna zaščita – ponovni postopek – zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka – novi dokazi in nova dejstva – bistveno spremenjene okoliščine – trditveno in dokazno breme
Če prosilec za mednarodno zaščito ne predloži novih dokazov oziroma ne navede novih dejstev, da so se zanj okoliščine po vložitvi predhodne odločitve bistveno spremenile, se ponovni postopek ne dovoli.
ZMZ člen 2, 3, 54, 54-5, 55. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (kvalifikacijska direktiva) člen 4 Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 78.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - rok za vložitev prošnje - Dublinska uredba - najhitrejši možni čas vložitve prošnje - predlog predhodnega vprašanja SES
Prosilec za mednarodno zaščito mora namen, da bo vložil prošnjo, izkazati v najkrajšem možnem času.
Če ni izkazano preganjanje, prosilcem ni mogoče priznati statusa begunca. Če prosilci izjavijo, da se jim ob vrnitvi v izvorno državo ne bi nič zgodilo, jim ni mogoče priznati subsidiarne zaščite. Če za otroke niso izkazani posebni razlogi oziroma okoliščine, delijo usodo staršev. Polnoletna prosilca, ki zatrjujeta, da sta starša mladoletnih prosilcev, sta njuna zakonita zastopnika. O zakonitem zastopstvu domnevnih staršev za mladoletne otroke organ, pristojen za odločanje o mednarodni zaščiti, ni pristojen odločati.