ZMZ člen 2, 2/1, 13b, 21, 21/3, 26, 28. ZUS-1 člen 74, 74/1, 76. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
krvno maščevanje – pripadnost določeni družbeni skupini - analiza nekonsistentnosti – severni del Iraka - plemena
Krvno maščevanje je lahko podlaga za preganjanje v smislu pripadnosti določeni družbeni skupini. Sodišče prve stopnje je analitično in natančno presodilo vse tožnikove izjave, jih primerjalo s pridobljenimi informacijami ter pravilno ugotovilo in navedlo več nekonsistentnosti, na podlagi katerih je utemeljeno podvomilo, da je tožnik v izvorni državni preganjan zaradi krvnega maščevanja.
ZMZ člen 55, 55/1-5, 55/1-6, 59, 59/1-4. ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
omejitev gibanja – mednarodna zaščita – nezakonito prečkanje državne meje - begosumnost
Če je tožnik vložil prošnjo z zamikom (zamudo), ki je ni prepričljivo pojasnil, v Slovenijo pa je prišel iz Italije (kjer se je nahajal brez ustreznega dovoljenja) in je bilo ugotovljeno, da je na podlagi Dublinske uredbe za njegovo prošnjo pristojna Italija, so podani razlogi za omejitev gibanja.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 59, 59/1-3. ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – razlogi – ugotavljanje istovetnosti - pridobljeni podatki iz baze Eurodac
Gibanje prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji, če so podani razlogi (v obravnavanem primeru ugotavljanje istovetnosti in pridobljenimi podatki iz baze Eurodac).
Na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ pa lahko pristojni organ prosilcu do predaje pristojni državi za odločanje o mednarodni zaščiti začasno omeji gibanje, in sicer z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe 2000/2725/ES.
očitno neutemeljena prošnja - subsidiarna zaščita - mednarodna zaščita - istovetnost - zatečeni begunec - napačni podatki - prikritje že prej vložene prošnje - resna in individualna grožnja ni izkazana
Ker je tožnik prikril, da je že prej v drugi državi zaprosil za mednarodno zaščito in je v drugi prošnji navajal drugačne podatke o svoji istovetnosti, so podani razlogi za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene. Razlogi za priznanje subsidiarne zaščite morajo biti izkazani.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – razlog za omejitev gibanja – okoliščine, ki narekujejo odreditev omejitve gibanja - prosti preudarek – mnenje psihiatra
Če obstaja razlog za omejitev gibanja, predpisan v 51. in drugih členih ZMZ, organ lahko gibanje omeji po prostem preudarku glede na okoliščine primera. Prosilec, ki je iz Ruske federacije in je v Slovenijo prišel brez dokumentov iz Italije, kjer je prebival in občasno delal 8 let, prišel pa je z namenom ilegalne vrnitve v Rusko federacijo, da bi si dobil nove dokumente, nato pa je več kot en mesec po tem, ko je prišel v Slovenijo in bil nastanjen v Centru za tujce, zaprosil za mednarodno zaščito, izkazuje okoliščine, zaradi katerih mu je mogoče izreči omejitev gibanja. Prosti preudarek je bil uporabljen v skladu z namenom in ni prekoračen, odločitev je dovolj in razumno obrazložena. Mnenje psihiatra teh okoliščin in presoje o potrebnosti omejitve gibanja ne bi mogla spremeniti.
mednarodna zaščita – zavrnitev pritožbe – nezadostna dejstva za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – pospešeni postopek
Pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec pri podaji prošnje navajal le dejstva, ki so nezadostna, nepomembna oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po tem zakonu.
mednarodna zaščita – verodostojnost prosilca – specifične informacije
Ker prosilčeve izjave niso skladne in verjetne ter nasprotujejo ugotovljenim (oziroma znanim) splošnim informacijam in specifičnim informacijam, povezanim z njegovim primerom, je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrnilo tožbo.
ZUS-1 člen 40, 40/3, 63, 63/1. ZMZ člen 35, 51, 51/1-2, 51/2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
priznanje mednarodne zaščite – omejitev gibanja – neverodostojnost izjave
Tožnik je navajal, da ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Italiji oziroma takoj po prihodu v Slovenijo zato, ker ni bil seznanjen, da za tako zaščito lahko zaprosi. Ta izjava je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenjena kot neverodostojna, saj bi tožnik v treh mesecih po odhodu iz matične države lahko poizvedel o možnosti mednarodne zaščite pred zatrjevano diskriminacijo s strani hrvaških pravosodnih organov. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz druge alineje 51. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
Tožnikovo ravnanje kaže, da Republika Slovenija zanj ni bila ciljna država, na kar kaže tudi njegova navedba, da je prišel v Republiko Slovenijo le zato, da bi si uredil dokumente, nato pa odšel nazaj v Italijo, kjer je že bival tri mesece. Zato je utemeljeno sklepanje tako tožene stranke kot tudi sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji po nastanitvi v centru za tujce, zaprosil za zaščito zato, da iz države ne bi bil prisilno odstranjen in izročen Republiki Hrvaški. S tem pa je po presoji Vrhovnega sodišča podan tudi razlog za omejitev gibanja iz druge alineje 51. člena ZMZ v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 3, 3-3, 8, 8-4. ZPP člen 103. URS člen 11, 62.
mednarodna zaščita - uporaba jezika v sodnem postopku – sklicevanje na nerazumevanje jezika – pritožba, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost – zavrženje pritožbe
Iz 62. člena URS ne izhaja, da bi morala sodišča v postopku stranki tudi v pisni komunikaciji omogočiti uporabo jezika, ki ga stranka razume. Ker je od stranke mogoče zahtevati, da sama poskrbi za prevod pisnih vlog, ki jih naslavlja na sodišče, je od nje mogoče zahtevati, da sama poskrbi tudi za prevod sodnih pisanj, ki jih prejme od sodišča.
ZMZ člen 23, 23-9, 52, 52-2, 53, 53-1, 75. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 64/1-4, 76.
mednarodna zaščita – azil – subsidiarna zaščita – glavna obravnava v upravnem sporu – razlaga 9. člena ZUP
Določba 9. alineje 23. člena ZMZ se nanaša na to, da je treba upoštevati informacije o izvorni državi, ki so povezane izključno s konkretnim primerom in lahko vključujejo način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo treba upoštevati, ali v tožnikovi izvorni državi glede na njene zakone in druge predpise predstavlja udeležba na demonstracijah in spopad z varnostnimi silami, dejanje, ki povzroči preganjanje demonstrantov, in ugotoviti, kaj se lahko zgodi taki osebi glede na predpise te države. Čeprav sodišče prve stopnje v svoji odločbi formalno ugotavlja le kršitev materialnega prava, je iz razlogov izpodbijane sodbe razvidno, da je presodilo tudi, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pritožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka o upravnem sporu v tem primeru ni utemeljen. Določbe 75. člena ZMZ ni mogoče razlagati le tako, da bi moralo sodišče v primeru, ko so v tožbi uveljavljani vsi tožbeni razlogi (ne le napake v dejanskem stanju), opraviti glavno obravnavo in na tej glavni obravnavi razčistiti tako dejanska in pravna vprašanja ter sanirati napake upravnega postopka. V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nepravilna uporaba materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato sodišče prve stopnje ni zavezano nadomestiti vseh ugotovljenih nepravilnosti z opravo glavne obravnave.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013670
ZUS-1 člen 24, 76. ZMZ člen 13b.
vrnitev v prejšnje stanje – svetovalec za begunce
Niti 24. člen ZUS-1 niti ZMZ na področju mednarodne zaščite ne določata v zvezi z institutom vrnitve v prejšnje stanje nobenih posebnih pravil. Zato tudi ni pravne podlage, da bi se razmerje med prosilcem za mednarodno zaščito in svetovalcem za begunce kot njegovim pooblaščencem v postopku moralo presojati drugače kot siceršnje razmerje med stranko postopka in njenim pooblaščencem.
ZMZ člen 21, 21/3, 52, 52-2, 53, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite člen 4, 4-5.
Splošna verodostojnost prosilca je po presoji Vrhovnega sodišča mednarodno priznan standard, ki je ob upoštevanju več pogojev (elementov) tista stopnja kredibilnosti prosilca, ki sicer nima nikakršnih materialnih dokazov o svoji preganjanosti zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ki bo dala državi, v kateri prosi za mednarodno zaščito, tisto potrebno podlago, da verjame izjavi prosilca o njegovem preganjanju tudi brez materialnih ali drugih dokazov in mu le na podlagi njegovih izjav podeli mednarodno zaščito.
Vrhovno sodišče ugovore, da ni bil postavljen izvedenec psihiatrične stroke, zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto. Vrhovno sodišče dodaja, da se psihično zdravje strank v sodnih postopkih predpostavlja kot dejstvo.
Ugovor, da je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo ustavno pravico iz 19. člena Ustave RS (varstvo osebne svobode), ni utemeljen. Tožniku je bil v prisotnosti njegove pooblaščenke po tolmaču ustno naznanjen ukrep omejitve gibanja. Pojasnjeno mu je bilo, da se bo ta ukrep izvajal v prostorih Centra za tujce v Postojni in da bo v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZMZ prejel pisni odpravek sklepa o omejitvi gibanja v materinem jeziku, s tem pa je bilo uresničeno varstvo osebne svobode iz določbe 19. člena Ustave RS, po kateri mora biti vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – informacije o izvorni državi – subsidiarna zaščita
Ker so tožniki navajali več okoliščin, ki bi lahko kazale na njihovo subjektivno ogroženost zaradi pripadnosti določeni narodnostni manjšini, bi tožena stranka pri odločanju o statusu beguncev morala upoštevati informacije o izvorni državi (s katerimi je sicer razpolagala).
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013445
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 59, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - rezultati o obstoju prstnih odtisov - sorazmernost ukrepa
Tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ določa kot pogoj za nastanitev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena ZMZ pridobitev rezultatov o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC. Zato je za omejitev gibanja po tej določbi dejansko dovolj že pridobitev rezultatov iz baze EURODAC.
V obravnavani zadevi je tožena stranka odredila prosilcu omejitev gibanja na prostore Centra za tujce, kar je v skladu z ZMZ, ki v drugem odstavku 51. člena določa, da se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma oziroma njegove izpostave ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali ministrstva, kar Center za tujce vsekakor je. Zadostna je tudi obrazložitev, da nastanitev v navedeni izpostavi ministrstva onemogoča nadaljnje ilegalno prehajanje državnih meja ter omogoča realizacijo predaje prosilca.
Vrhovno sodišče zavrača tudi pritožbeni ugovor, da je ukrep nesorazmeren in da bi bilo treba izreči milejši ukrep za zagotovitev tožnikove prisotnosti. Tožniku je bil namreč že odrejen milejši ukrep v Švici, kjer je moral prebivati na določenem območju, vendar je od tam nesporno samovoljno odšel, nato pa ilegalno prestopil nekaj državnih meja. Zato milejši ukrep, kot je odreditev omejitve gibanja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi bil utemeljen oziroma zadosten.
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013557
ZUS-1 člen 22, 22/2, 47, 48. ZMZ člen 13. ZPP člen 7.
mednarodna zaščita - postulacijska sposobnost v upravnem sporu – predhodno vprašanje - prekinitev upravnega spora – posebna ureditev v 13. členu ZMZ
Po oceni Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena.
Vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.
Ker je prosilec brez kakršnegakoli dokumenta, poleg tega pa je večkrat „spreminjal“ svoje osebne podatke, mu je utemeljeno omejeno gibanje na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ, ker pa je zaprosil (ponovno) za mednarodno zaščito po tem, ko je izvedel, da je v postopku odstranitve iz države po ZTuj-1, pa tudi na podlagi druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/2, 77. ZMZ člen 75, 75/2.
mednarodna zaščita – odprava izpodbijanega akta – vezanost tožene stranke na stališče sodbe - obrazložitev sodbe – bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Napotki sodbe, izdane v upravnem sporu, so za toženo stranko obvezni le, če gre za pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ali pa za njegova stališča, ki se tičejo (upravnega) postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Glede na pravno podlago, po kateri je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), naj bi šlo pri ponovnem odločanju tožene stranke za oboje, vendar iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, zakaj.
ZMZ člen 13, 13/2, 50, 50/2-3, 50/375, 75/4. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/6, 59.
mednarodna zaščita – pritožba vložena po svetovalcu za begunce, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita – ugoditev pritožbi – začasna odredba – prepozna pritožba
Določba drugega odstavka 13. člena ZMZ je v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1); zato je pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, ki pravniškega državnega izpita nima opravljenega, sprejeta v obravnavo.