ZMZ člen 16, 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4.
mednarodna zaščita - status begunca - združenje družine - opredelitev družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - implementacija Direktive 2011/95/ES
Opredelitev družinskih članov v ZMZ ni v neskladju s 53. (zakonska zveza in družina) in 56. (pravice otrok) členom v zvezi s 15. (uresničevanje in omejevanje pravic) členom Ustave Republike Slovenije in tudi ne z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, v ZMZ ni dana diskrecija, da v posebej utemeljenih okoliščinah razširi krog družinskih članov preko predpisanega, take obveznosti mu ne nalagajo oziroma diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/1-3. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 15, 15/1, 16, 16/1c.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - izročitev pristojni državi - begosumnost - dublinska uredba - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo zakonitosti pri presoji relevantnih okoliščin
Čeprav je tožnik po tem, ko je (brez veljavnega osebnega dokumenta) prišel v Slovenijo sam odšel na policijsko postajo in zaprosil za mednarodno zaščito, in bi to lahko pomenilo, da ni begosumen in da bo počakal na konec postopka in morebitno izročitev pristojni državi zaradi obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča druge ugotovljene okoliščine pretehtajo presojo glede njegove begosumnosti in opravičujejo omejitev tožnikovega gibanja.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – ekonomski razlogi – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti - očitnost neizpolnjevanja pogojev – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede razlage 1. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ oziroma njene uporabe se Vrhovno sodišče strinja z razlogi iz izpodbijane sodbe, da ni treba, da bi prosilec izrecno izjavil, da vlaga prošnjo izključno iz ekonomskih razlogov, ampak je dovolj, da je to očiten zaključek po proučitvi zahteve.
Družinski spori zaradi dediščine vsekakor ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.
Skupina Boko Haram ni prisotna na območju, s katerega prihaja tožnik (zvezna država Osun na jugozahodu Nigerije), saj je aktivna predvsem v severnih zveznih državah. Napadi skupine Boko Haram so zaradi težnje po uvedbi šeriatskega prava ciljno usmerjeni predvsem na krščanske cerkve. Zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da bi tožnik lahko brez strahu prebival oziroma živel v delu Nigerije, iz katerega je prišel.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, ko je za to imel možnost. Ni sporno, da je tožnik prispel na letališče Brnik in bil že na letališču v stiku z uradnimi predstavniki države, torej je imel možnost, da bi izrazil namero za vložitev prošnje. Prav tako bi lahko to svojo namero izrazil med postopkom zaradi ponarejenega dovoljenja za bivanje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014358
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – prosti preudarek - razlog onemogočanja odstranitve iz države - razlog vložitve prošnje v najkrajšem možnem času
Četudi je med trajanjem postopka odpadla ena izmed pravnih podlag za izrek spornega ukrepa začasne omejitve gibanja, to je zaradi ugotavljanja pritožnikove istovetnosti, je z ukrepom treba nadaljevati, saj je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla tudi na drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 7, 7/1, 7/3, 21, 21/1, 23, 46, 46/1, 55, 55/1-4, 55/1-15, 55/2. ZUP člen 144, 144/1-2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - pospešeni postopek – napačni podatki o istovetnosti – osebni razgovor - zloraba postopka - nasprotujoče izjave - ugoditev pritožbi - pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku - procesne kršitve tožene stranke
Tožnik je v prošnji res navajal, da je zapustil Kosovo zaradi nasilja in groženj sosedov – Albancev, na glavni obravnavi (v zvezi z omejitvijo gibanja) pa je pred sodiščem izjavil, da je imel dobre sosede in da so mu pomagali (zbrati denar za odhod). Res je, da gre za neskladje, ki bi ga tožena stranka, če bi njena odločitev temeljila samo na tej zakonski podlagi, morala dodatno razjasniti, vendar ker ni, ne gre za tako kršitev, zaradi katere bi bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti. Zavrnitev prošnje namreč v prvi vrsti temelji na izpolnjenih pogojih iz 15. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki so jasno pokazali na to, da želi tožnik zavajati organ in da zlorablja postopke mednarodne zaščite. Poleg tega odločitev tožene stranke (glede izpolnjevanja pogojev iz 4. točke) ne temelji samo na teh tožnikovih izjavah (glede odnosa s sosedi), ampak tudi na njegovih nasprotujočih si, neskladnih in zavajajočih izjavah glede dokumentov, kar je tožena stranka v svoji odločbi izčrpno in logično pojasnila (na strani 4 in 5). Če pa je sodišče prve stopnje stopnje že menilo, da bi bilo navedena neskladja treba razjasniti, bi to lahko (in moralo) storiti samo na glavni obravnavi.
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožene stranke utemeljena, saj ta v postopku ni zagrešila v izpodbijani sodbi zatrjevanih procesnih kršitev, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (glede izpolnjevanja pogojev za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku), je na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Tožena stranka je dovolj natančno ugotovila dejansko stanje tako v zvezi z dostopnostjo zdravstvene oskrbe na splošno kot konkretneje za tožnika, tožnik pa ne zatrjuje, še manj dokazuje, da mu ta zdravstvena oskrba ne bi bila dostopna.
ZMZ člen 50, 50/2-3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma – domneva umika prošnje - pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, ter ob upoštevanju z zakonom predpisane sankcije v primeru samovoljne zapustitve azilnega doma, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati. Tudi če bi bilo njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito odpravljena, ne bi bil njegov pravni položaj spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito tudi v takem primeru ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ.
ZUS-1 člen 27, 27/4, 64, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-7. ZMZ člen 28, 54, 55, 55/1-4, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ugoditev tožbi – pomanjkljiva in posplošena obrazložitev odločbe tožene stranke – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je obrazložitev odločbe tožene stranke pomanjkljiva in pavšalna, saj ni pojasnila, katere okoliščine utemeljujejo zavrnitev prošnje, v pospešenem postopku po določbah 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki jih navaja kot podlago za svojo odločitev, ni pa pojasnjeno niti, na kateri podlagi meni, da tožniku ne grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, če bo vrnjen v izvorno državo. To svojo odločitev je sodišče pravilno oprlo na 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, torej da gre za kršitev pravil postopka.
Čeprav sodišče prve stopnje tega izrecno ni navedlo, se odločbe tožene stranke zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), zaradi česar je treba odločbo odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena ZUS-1).
Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v pritožbi, s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjenih kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek
Zaradi tožnikovega ravnanja in nezakonitega bivanja v Republiki Sloveniji so bili izpolnjeni predpisani pogoji za omejitev njegovega gibanja, tožena stranka pa prostega preudarka ni uporabila v nasprotju z njegovim namenom in njegove meje ni prekoračila.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 63.
omejitev gibanja – podaljšanje – (ne)izkazanost istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka - okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane
Okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane. Tožnik še vedno ni uspel izkazati svoje istovetnosti (prva alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ), prav tako pa je še vedno podan sum zavajanja in zlorabe postopka (druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ), saj okoliščine, ki so bile podlaga za zaključek o podanem sumu, niso spremenjene, tožnik pa tudi ni navedel nasprotnih dokazov niti zatrjeval nasprotnega oziroma ni navedel ničesar, s čemer bi ovrgel sum zavajanja ali zlorabe postopka.
mednarodna zaščita – status begunca – status subsidiarne zaščite - notranja zaščita – notranja razselitev
Dokazna ocena tožene stranke, temelječa na v odločbi in izpodbijani sodbi navedenih virih o varnostni situaciji v Kabulu in možnostih pri iskanju zaposlitve, nastanitvi in vzpostavljanju socialnih mrež v Kabulu, utemeljuje presojo tožene stranke in sodišča prve stopnje, da bi bila tožniku ob vrnitvi v izvorno državo v Kabulu zagotovljena notranja zaščita pred resno škodo in da zato ni upravičen do podelitve subsidiarne oblike zaščite.
ZMZ člen 30, 51, 51/1-4, 51/4, 63, 63/1. ZUP člen 100, 100/2.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - predaja varni tretji državi – begosumnost - štetje rokov
Predmet presoje v obravnavani zadevi so le razlogi za izdajo sklepa o omejitvi gibanja. S tem sklepom pa je tožena stranka preprečila tožniku nezakonito prehajanje državnih meja in to tudi pravilno obrazložila. Po presoji Vrhovnega sodišča so razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v sklepu o omejitvi gibanja, ustavno dopustni cilji omejevanja tožnikove osebne svobode, zato je izpodbijani sklep zakonit.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 59, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj-2 člen 97.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – dvom v verodostojnost zatrjevane identitete – begosumnost – prosti preudarek
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov s sliko, s katerimi bi lahko izkazal istovetnost po 97. členu ZTuj-2, ampak se ukrep na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja tudi dvom v verodostojnost zatrjevane identitete, ki ga mora tožena stranka obrazložiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014128
Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 16, 16/1-c.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi za obravnavanje prošnje za azil - kršenje človekovih pravic v odgovorni državi ni izkazano
Po Dublinski uredbi ima država članica EU možnost, da prosilca za mednarodno zaščito, ki je že prej za tako zaščito zaprosil v drugi državi članici EU, preda tej državi kot odgovorni državi za obravnavo prošnje. Na odločanje o predaji prosilec ne more vplivati, razen če izkaže, da bi mu bile v odgovorni državi kršene človekove pravice. Tega pa v tem primeru prosilci niso izkazali, saj nobena pristojna institucija ni ugotovila, da bi bile v Italiji prosilcem sistematično kršene človekove pravice, posamični primeri pa tega ne morejo izkazati. Poleg tega so prosilci sami zapustili Italijo in niso sledili napotkom italijanskih oblasti, da naj se zglasijo na policiji v Trstu, kjer bodo uredili svoje začasno bivanje.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ogrožanje življenja drugih ali premoženja
Na podlagi tretje alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se prosilcu lahko omeji gibanje tudi zaradi utemeljenih razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja. Opisana tožnikova dejanja so zadostni razlogi za izrek navedenega ukrepa. Tožnik pa je zaradi storjenih dejanj obravnavan tudi po določbah Zakona o javnem redu in miru ter po določbah Kazenskega zakonika.
Za izrek ukrepa omejitve gibanja po citirani določbi ZMZ veljajo nižji dokazni standardi kot v kazenskem postopku.
ZMZ člen 60, 61, 61/1, 62, 63, 63/1. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 27/2-a.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Hrvaška - pojem „nahajati se“ (v varni tretji državi) - zveza med prosilcem in varno tretjo državo
Tožnik je v Republiko Slovenijo vstopil ilegalno z območja Republike Hrvaške. Do Zagreba je pripotoval v kombiju, tam prespal en dan, nato pa podpisal pogodbo in najel rent-a-car, ključe vozila pa je izročil organizatorju. Vse te okoliščine sta tožena stranka in sodišče prve stopnje upoštevala kot razloge, ki kažejo na to, da je bila med tožnikom in Republiko Hrvaško vzpostavljena zveza v smislu ZMZ in Postopkovne direktive, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da sta se omejila zgolj na ugotovitev, da se je tožnik nahajal na Hrvaškem. Ni potrebno, da bi prosilec dejansko prišel v stik z uradnimi organi varne tretje države, ampak zadostuje, da je za to imel možnost. To pa je v obravnavanem primeru imel.
Iz poziva sodišča prve stopnje na odpravo pomanjkljivosti tožbe izhaja, da je sodišče prve stopnje to pritožnikovo tožbo že pred vročitvijo tega poziva (upravičeno) štelo kot tožbo zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta zavrgla pritožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Pritožnik je zahtevo iz poziva sodišča prve stopnje v celoti in pravočasno izpolnil in s tem tudi nedvoumno izkazal, kateri sklep tožene stranke izpodbija. Zato kljub temu, da v tožbi ni ustrezno popravil opravilne številke izpodbijanega sklepa, ni mogoče zgolj zaradi tega šteti, da je pritožnik izpodbijal sklep tožene stranke o omejitvi gibanja.
ZMZ člen 21, 23, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/4. ZTuj-2 člen 76, 97. ZUS-2 člen 40/3, 71/2.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - meje prostega preudarka
Glede zatrjevane tožnikove identitete se po presoji Vrhovnega sodišča upravičeno pojavlja dvom, saj je dajal različne podatke o svojem imenu, poleg tega pa je tudi večkrat spremenil izjave o poti, po kateri je prišel v Slovenijo. Zaradi navedenih razlogov je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ (ugotavljanje istovetnosti prosilca). Pri tem Vrhovno sodišče še poudarja, da je ne glede na deljeno dokazno breme v postopkih mednarodne zaščite, prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in prosilec tudi nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način (21. do 23. člen ZMZ).
Neutemeljeni so pritožbeni ugovori glede neobrazloženosti izpodbijane odločbe, saj je dovolj izčrpna in jo je mogoče preizkusiti. Vsebuje tožnikove navedbe, ki so del dejanskega stanja, na katerega je oprta odločitev, povzetek informacij o državi izvora, ki jih je predložil tožnik, navedbo materialnih določb ZMZ, ki so podlaga za odločitev, iz obrazložitve pa izhaja tudi dokazna ocena tožnikovih izjav.
Tožena stranka je povzela konkretne okoliščine, o katerih je izpovedal tožnik, na podlagi katerih je zaključila, da jih ni mogoče šteti za trajnejše in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic in ne morejo predstavljati preganjanja. Pravilno je pojasnila svojo odločitev, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, saj mu glede na ugotovljeno dejansko stanje v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZMZ in izvorna država kot subjekt zaščite glede na informacije o izvorni državi nudi zaščito, tožnik pa ima dostop do te zaščite.
Groženj in nadlegovanja Salafistov, ki jih zatrjuje, in s tem povezanega domnevnega strahu pred vrnitvijo, ni mogoče uvrstiti pod resno škodo, ker Salafisti kot nedržavni subjekti ne morejo biti subjekti preganjanja, saj je izvorna država sposobna in nudi zaščito, kar je razvidno tudi iz informacij o izvorni državi.
ZMZ določa, da mora prosilec sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo in pri odločanju je pomembna tudi stopnja natančnosti oziroma podrobnosti opisa, ki ga poda prosilec. Prosilec, ki navaja veliko podrobnosti v svoji izpovedbi, je bolj verodostojen od tistega, ki opisuje dogodke pavšalno, kar je tudi ena od ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi v zvezi z tožnikovi izjavami.