ZMZ člen 51, 51/2, 51/4. ZUS-1 člen 65, 65/1, 75, 75/1. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - sorazmernost in nujnost ukrepa - trajanje pridržanja - korist mladoletnih otrok
Glede na dosedanje ravnanje tožnikov obstaja v obravnavani zadevi znatna nevarnost, da tožniki ne bodo počakali na izvršitev predaje, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča ukrep njihovega pridržanja nujen in glede na spremenjeno lokacijo pridržanja zaradi otrok tudi sorazmeren.
mednarodna zaščita – podaljšanje subsidiarne zaščite – aktualna poročila o stanju v izvorni državi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo – resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista
Tožena stranka ob neupoštevanju predloženih aktualnih informacij ni ugotovila vseh dejstev in dejanskih okoliščin in tudi ni jasno in določno obrazložila, katere dejanske okoliščine je štela kot odločilne pri presoji, da samovoljno nasilje v tožnikovi izvorni državi oziroma v njenem delu ne dosega takšne stopnje, da bi tožniku v primeru vrnitve v izvorno državo pomenilo resno in individualno grožnjo za njegovo življenje ali osebnost.
Konvencije o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a, 1a/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/1-3, 26, 26/2-5, 27, 28, 28-1, 28-2, 28-3, 52, 52/1-1. ZUP člen 207. ZUS-1 člen 52, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - status begunca - dejanja preganjanja - zavrnitev služenja vojaškega roka - izrek odločbe
Tožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Navedena določba kot kazen tudi ne določa zgolj smrtne kazni, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni ključno, ali so tožnikove navedbe, da ga bodo v primeru vrnitve ustrelili in na katere je oprla v tej zvezi svojo odločitev tožena stranka, resnične, poleg tega pa je treba tudi upoštevati , da se določbe sirskih predpisov, ki se nanašajo na odklonitev služenja vojaškega roka in ki jih navaja tožena stranka, nanašajo na mirnodobsko ureditev, ne pa tudi na sedanje stanje v Sirski arabski republiki.
ZMZ člen 23, 26, 28, 52, 52/1-2, 53. ZUS-1 člen 76.
neverodostojne izjave - subjektivni strah - manj pomembne nekonsistentnosti - dokazna ocena
Na podlagi neverodostojnih izjav prvega tožnika in druge tožnice glede obstoja treh dogodkov, v katerih naj bi bila poškodovana, neskladnih in nasprotujočih si izjav o manj pomembnih dejstvih, in ker zatrjevanja prvega tožnika in druge tožnice glede (drugih oblik) preganjanja zaradi njihove romske narodnosti, niso podprta s splošnimi informacijami o izvorni državi, je zaključek tožene stranke, da prosilci niso izkazali utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na narodni pripadnosti (v primeru vrnitve v izvorno državo) in jim zato ni mogoče priznati statusa begunca, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen.
ZMZ člen 51, 51/5. ZPP člen 206, 206/1-2, 259. ZUS-1 člen 75/2, 77.
mednarodna zaščita - sklep o prekinitvi sodnega postopka - nezmožnost zaslišanja stranke - obvezno zaslišanje prosilca
Nemožnost zaslišanja tožnika, ker se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, ni razlog za prekinitev postopka po navedeni določbi ZPP. ZPP v izjemnih primerih, če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti na sodišče (bolezen, visoka starost, karantena) dovoljuje tudi zaslišanje strank po predsedniku senata (259. člen). Če pa bi sodišče iz okoliščin primera ugotovilo, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti tožnika, pa bi moralo poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014651
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II - neobvezna implementacija v nacionalno zakonodajo - združitev s sestrami in nečakinjo - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določa razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status mednarodne zaščite po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II glede kroga oseb, ki se štejejo za družinske člane, iz tega razloga ni mogoča.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014644
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
prošnja za združitev družine - združevanje družine - delna odločba - družinski člani - združitev z brati in sestrami - bratje oziroma sestre - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Slovenski pravni red brate in sestre ne določa kot družinske člane. Takšna opredelitev je stvar zakonskega urejanja. Mladoletni prosilec, ki ima v Sloveniji priznan status begunca, ne more zahtevati združitev z brati in sestrami, ki živijo drugje.
URS člen 53, 56. ZMZ člen 3, 3-3, 16b, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 33. ZUP člen 219, 220. ZTuj-2 člen 3, 3/4, 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 80, 80/3-3. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 10, 10/2, 23. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5.
mednarodna zaščita - pritožba tožene stranke - združevanje družine - krog sorodnikov osebe s statusom subsidiarne zaščite - bratje, sestrična in nečak osebe s statusom subsidiarne zaščite - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - skladnost ZMZ z Direktivo 2011/95 ES - neposredna uporaba prava EU
Širitev kroga družinskih članov, določenega v ZMZ ni mogoča. Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, namreč v ZMZ ni dana diskrecija, da lahko, pa čeprav še zaradi tako utemeljenih razlogov, razširi krog družinskih članov preko kroga, določenega v 16.b členu ZMZ. Take obveznosti mu ne nalagajo oziroma mu diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - razlogi preganjanja - strah pred kriminalno združbo - izvrševanje kaznivih dejanj - osebni razgovor - subsidiarna zaščita - izkazanost resne škode - pavšalne trditve o korupciji
Strah pred kriminalno združbo, za katero je tožnik izvrševal kazniva dejanja, ne more predstavljati razloga za priznanje mednarodne zaščite.
Ker tožnik ni bil v zadostni meri aktiven pri iskanju zaščite na policiji, samo časopisni članki o korupciji ne zadoščajo za presojo, da organi v izvorni državi niso sposobni nuditi zaščite. Zato mu ne grozi resna škoda. Ni pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Za pritožbeno obravnavo pogoji niso bili izpolnjeni.
ZMZ člen 16b, 17, 23, 23/5. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 7.
mednarodna zaščita - združevanje družine - Kvalifikacijska direktiva II (Direktiva 2011/95/ES) - krog družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - skladnost z Ustavo - implementacija direktive
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določata razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status begunca po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II, glede kroga oseb, ki se štejejo za „družinske člane“ ni mogoča že zaradi tega razloga. Kogentnih določb ZMZ, ki so s pravnim redom EU usklajene, pa tudi ni mogoče razlagati širše, kot so zapisane.
ZMZ člen 2, 26, 26/2-5, 30, 40. ZUP člen 213. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-4.
mednarodna zaščita - statusa begunca - pritožba tožene stranke
Če prosilec izpodbija odločbo, s katero mu je priznana subsidiarna zaščita (ne pa status begunca), mora sodišče, če tožbi ugodi, odločbo azilnega organa odpraviti v celoti, torej tudi v delu že priznane subsidiarne zaščite.
mednarodna zaščita - združenje družine - neizkazane družinska vezi - ponarejeni dokumenti
Osnovni pogoj za vsebinsko dokazovanje prošnje za združevanje družine, je izkazana družinska vez z osebami, s katerimi prosi za združitev.
Ker v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal družinskih vezi z osebami, s katerimi želi združitev, oziroma je družinske vezi dokazoval s ponarejenimi dokumenti, je bila njegova prošnja utemeljeno zavrnjena.
ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-5, 23, 28, 52. ZUS-1 člen 51, 71/2.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - splošna neverodostojnost - neskladnosti izjav prosilcev - dokazna ocena - opravljena glavna obravnava - opredelitev do tožbenih ugovorov - zaslišanje - obrazložitev sodbe
Pritožniki so ugovarjali predvsem ugotovljenim razhajanjem v izjavah tožnikov, kot jih je ugotovila tožena stranka. Ta razhajanja je tudi sodišče prve stopnje štelo za relevantna za odločitev. Na glavni obravnavi jih je preverilo in ugotovilo, da so se potrdile ugotovitve tožene stranke glede teh razhajanj. Na obravnavi pa je bil navzoč tudi pooblaščenec tožnikov in je torej imel možnost postaviti vprašanja v smeri pojasnitve posameznih razhajanj.
Sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih stališč stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nepomembna, pri tem pa ni dolžno posebej odgovarjati na vsak (pravni) argument stranke in tudi ni nujno, da je odgovor sodišča na navedbo stranke vedno izrecen, ampak zadostuje, da smiselno izhaja iz obrazložitve. V obravnavanem primeru se je sodišče v 35. do 37. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo do ključnih tožbenih navedb, nanje obrazloženo odgovorilo, pojasnilo, da na tožbene navedbe ne bo odgovarjalo izrecno posamično od stavka do stavka, kot jih dobesedno vsebuje tožba, iz obrazložitve pa je razvidno, da se je sodišče z vsemi argumenti stranke seznanilo in jih obravnavalo.
Tudi na podlagi zaslišanja na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje ugotovilo neskladnosti v izjavah, ki jih je med postopkom dajal prvi tožnik in neskladnosti v izjavah med postopkom druge tožnice ter medsebojne neskladnosti njunih izjav ter zaključilo, da se izjave o številnih okoliščinah medsebojno bistveno razlikujejo ali so si celo nasprotujoče in izključujoče.
Niso torej utemeljene pritožbene navedbe, da se ni ugotavljala skladnost konkretnih izjav, ampak da se je ugotovila le splošna (ne)verodostojnost oseb.
Ker tožniki očitno nimajo namena prositi oziroma počakati na konec postopka mednarodne zaščite, saj so samovoljno zapustili azilni dom in se vanj niso vrnili, ter so s tem kršili svoje obveznosti po ZMZ, je Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa njihovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, kot nedovoljeno zavrglo. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP, pritožba namreč ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.
ZMZ člen 21, 34, 53, 53-3. ZUS-1 člen 52, 74, 74/3.
mednarodna zaščita - utemeljitev prošnje - možnost predložitve dokazov v postopku - zavrnitev prošnje kot neutemeljene - tožbene novote - glavna obravnava
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenih dokumentov, s katerimi bi podprl svoje trditve, niti osebnih dokumentov, s katerimi bi vsaj izkazal svojo istovetnost, je tožena stranka pri odločanju pravilno upoštevala določbo 21. člena ZMZ in natančno ocenila tožnikove navedbe ter konkretne okoliščine primera oziroma upoštevala v tej določbi navedene kriterije.
Pravilen je zaključek, da se tožnik ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, saj na mnoga vprašanja ni želel odgovoriti oziroma se je odgovoru izmikal, ko je bil soočen s kontradiktornostmi, pa jih ni znal pojasniti oziroma se je izmaknil odgovoru.
Prav tako je pravilen zaključek, da tožnik ni podal utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti dokazov.
Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, kateremu je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje, da tožnikove izjave niso skladne in verjetne ter posledično tudi, da njegova splošna verodostojnost ni bila ugotovljena. Tožena stranka je namreč natančno povzela tožnikove izjave, ki jih je dal ob podaji prve prošnje za mednarodno zaščito (ta postopek je bil končan z ustavitvijo, ker je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil), in izjave v postopku v zvezi z drugo prošnjo ter ugotovila več bistvenih razlik, ki jih ni znal ali hotel pojasniti.
Tožnik je po vložitvi tožbe uveljavljal nastanek novih okoliščin kot dodatni razlog za utemeljenost njegove prošnje za mednarodno zaščito.
Novote, ki jih tožnik navaja v vlogi z dne 10. 7. 2013 bi morale obstajati že v času odločanja tožene stranke (izpodbijana odločba z dne 31. 1. 2013), kar pa niso (to izhaja iz tožnikovih navedb, iz same predložene listine pa to ni razvidno, saj na njej ni ne datuma ne žiga), zato jih sodišče ni bilo dolžno upoštevati.
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni samo ugotavljalo na glavni obravnavi, odločalo je na seji, ter na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovila tožena stranka. Zato ni podlage za odločanje Vrhovnega sodišča po opravljeni glavni obravnavi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014646
Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES) člen 11, 11/2. ZUS-1 člen 63/1, 76. ZUP člen 188. URS člen 22, 23, 25.
mednarodna zaščita - združevanje družine - dokazovanje sorodstvenih vezi - listinski dokazi - osebni razgovor
Če mati ne ve, kje sta mladoletni hčerki, ne more biti izdana ugodilna odločba.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - očitno neutemeljena prošnja – izvorna država – neskladje s podatki spisa – bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko se sodišče prve stopnje do tožbenih ugovorov (v zvezi z izvorno državo) ni argumentirano opredelilo in zato takšne sodbe ni mogoče preizkusiti, je po presoji Vrhovnega sodišča podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014620
ZMZ člen 28, 51, 51/1, 52/1-2, 53/1. ZTuj-2 člen 97. ZUS-1 člen 62, 71, 71/2.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v rednem postopku – nasprotujoče izjave prosilca – neverodostojne izjave prosilca – pravica do izjave prosilca - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Nobenega od nasprotij v svojih izjavah in med izjavami ter predloženimi dokazili tožnik ni uspel zadovoljivo pojasniti. Zato je utemeljena ugotovitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnikovih izjav glede razlogov, zaradi katerih je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ni mogoče sprejeti kot verodostojnih, saj je dvom v njihovo resničnost utemeljen.
Ker se je sodba sodišča prve stopnje oprla na dejstva in dokaze, o katerih se je tožnik lahko izjavil pred organom, ki je odločal v postopku izdaje upravnega akta, je sodišče prve stopnje postopalo skladno z 62. členom ZUS-1.
ZMZ člen 5, 5/1. Direktiva Sveta o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna mednarodna zaščita, št. 83/2004 z dne 29. aprila 2004 (Direktiva 2004/83/ES) člen 12, 12-1a.
mednarodna zaščita - sklicevanje na direktive - cilj direktive - Kvalifikacijska direktiva - subsidiarna oblika zaščite - dovoljenje za začasno prebivanje - status begunca - neposredna uporaba direktive
Tožnik se je že v tožbi izrecno skliceval na drugi stavek odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive, ki bi jo prvostopenjsko sodišče moralo neposredno uporabiti, saj v tem delu ta določba ni (bila) prenesena v slovenski pravni red.
Posamezniki se lahko pred nacionalnim sodiščem proti državi članici vedno sklicuje na določbe direktive (ki so po svoji vsebini nepogojne in dovolj natančne), kadar popolna uporaba teh ni učinkovito zagotovljena, torej ne le v primeru, ko direktiva ni bila prenesena ali je bila nepravilno prenesena, temveč tudi v primeru, ko se nacionalni ukrepi, ki so pravilno prenesli direktivo, ne uporabljajo tako, da bi se zagotovil cilj direktive.
ZMZ člen 26, 26/2-5. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 12, 12/1-a, 12/2-c. Ženevska konvencija o statusu beguncev člen 1, 1a, 1d.
zaščita organov in agencij ZN, UNRWA - kvalifikacijska direktiva - prenehanje zaščite - ogrožena osebna varnost - zavrnitev služenja vojaškega roka
Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta zmotno uporabila materialno pravo, saj določbe drugega stavka odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive nista uporabila, pa bi jo morala. Zato je tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj bi morala tožena stranka na podlagi preučitve tožnikove prošnje preveriti, ali je tožnik bil prisiljen zapustiti območje delovanja UNRWA, ker je bila njegova osebna varnost ogrožena, in ali UNRWA na območju begunskega tabora Al Yarmouk še lahko zagotavlja življenjske razmere v skladu z nalogami, ki so ji bile zaupane. Če bi ugotovila, da je glede tožnika izpolnjen pogoj v zvezi s prenehanjem zaščite ali pomoči v smislu drugega stavka odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive, bi mu morala priznati status begunca v smislu člena 2 (c) direktive, ker tega ni storila, bo morala to storiti v novem odločanju.