ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/2. URS člen 19, 32. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 77.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pritožba tožene stranke - začasna odredba - odvzem osebne svobode - test sorazmernosti - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede na to, da je sicer po presoji Vrhovnega sodišča odločitev tožene stranke, da se tožniku omeji gibanje, pravilna, vendar pa glede na to, da tožena stranka niti v odgovoru na tožbo niti na ustnem zaslišanju ni z ničemer prerekala tožnikovih navedb o načinu uresničevanja tega ukrepa, pa po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka ni dovolj izčrpno pojasnila, zakaj je v obravnavanem primeru tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni in pod takšnim režimom, kot ga je v tožbi in na ustnem zaslišanju pred sodiščem prve stopnje navajal tožnik.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - zatečeni begunec - zmotna uporaba materialnega prava
Za „zatečenega“ begunca gre takrat, ko utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po tem, ko je prosilec zapustil izvorno državo, bodisi na pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za „zatečenega begunca“ zgolj razlogi, zaradi katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55-6. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 352. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje v centru za tujce - omejitev gibanja - begosumnost - začasna odredba - interes za pritožbo zoper odločitev o začasni odredbi
Razlogi, zakaj je tožena stranka odredila ukrep pridržanja v centru za tujce, ne pa katerega izmed milejših ukrepov, izhajajo iz njene odločbe, v kateri so navedene okoliščine, ki izkazujejo tožnikovo begosumnost, te okoliščine pa so hkrati tudi kriterij za odreditev oblike izvedbe pridržanja ter za oceno sorazmernosti (potrebnosti) odreditve ukrepa.
ZMZ člen 2, 23, 28, 28-3, 52, 52-2, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15, 15(c). EKČP člen 3.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita
V primeru, ko tožena stranka tožniku ne verjame (ker njegove izjave niso skladne in niso verjetne), da se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma bi bil njegov strah pred preganjanjem utemeljen, torej ko ne izkazuje subjektivnih okoliščin, tožena stranka pred odločanjem glede statusa begunca ni dolžna pridobiti in se opredeliti do splošnih in specifičnih informacij v tožnikovi izvorni državi, ki bi utemeljevale tožnikov strah pred preganjanjem zaradi njegovih zatrjevanih subjektivnih okoliščin.
Po presoji Vrhovnega sodišča samovoljno nasilje (tretja alineja 28. člena ZMZ) v izvorni državi v izvorni provinci ne dosega takšne stopnje, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v izvorno državo, v kraj, iz katerega je odšel, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. V tem primeru pa tudi ni sporno, da tožnik ni član skupine, ki bi bila podvržena sistematičnemu trpinčenju, oziroma član kakšne preganjane skupine (3. člen EKČP).
mednarodna zaščita - pospešen postopek - Makedonija - izročitev na podlagi tiralice
Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito na podlagi določb ZMZ in ne presoja odločitve o izročitvi tujca tretji državi na podlagi določb ZKP. Gre za dva povsem ločena postopka dveh različnih upravnih organov, ki odločata na različnih pravnih podlagah v različnih postopkih. O tem, ali bo tožnik na podlagi mednarodne tiralice dejansko izročen ZDA in o njegovih razlogih, da do tega ne bi prišlo, bo odločal minister za pravosodje v postopku za izročitev obdolženca po tretjem odstavku 530. člena ZKP.
ZMZ člen 28, 28-3, 34, 68. ZPP člen 339, 339/2-14.
priznanje mednarodne zaščite - notranja razselitev - Afganistan - resna in individualna grožnja - priznanje subsidiarne zaščite - test razumnosti
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17, 17/2. Direktive 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 77.
mednarodna zaščita - združevanje družine - že priznana subsidiarna zaščita - mladoletna oseba - dokazno breme - listinski dokaz o sorodstvenem razmerju - dokazna ocena ni ustrezno obrazložena - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka dokumentu, ki ga je predložil tožnik, ni priznala posebne dokazne vrednosti. To je njena dokazna ocena. Vendar bi po presoji Vrhovnega sodišča morala v svoji odločbi jasneje obrazložiti, zakaj spornemu dokumentu ne priznava posebne dokazne vrednosti, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena Direktive 2003/86/ES in dejstvu, da na osebnem razgovoru ni zaznala kakšnih nekonsistentnosti v tožnikovih izjavah, oziroma teh v izpodbijani odločbi ni navajala.
Iz izpodbijane odločbe tožene stranke tudi ni razvidno, kaj je tožena stranka z vabilom na (drugi) osebni razgovor s tožnikom glede dokumenta sploh hotela razčistiti. Po presoji Vrhovnega sodišča bi morala, glede na to, da je dokument ocenila kot sporen in da se tožnik na vabilo za osebni razgovor ni odzval, v svoji odločbi razloge (in potrebo) za dodatni razgovor s tožnikom posebej obrazložiti, česar pa ni storila.
ZMZ člen 25, 28, 28-3, 68, 106, 106/3. ZUS-1 člen 79, 79/1, 79/2. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15, 15-c.
Odločitev, da prosilec (zaradi notranje zaščite) ne potrebuje mednarodne zaščite, je pogojena z ugotovitvijo, da v delu izvorne države, kamor bo razseljen, ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo (merilo varnosti), in je mogoče pričakovati, da se bo nastanil v delu države, kamor bo razseljen (test razumnosti).
Treba je ugotoviti, ali je prosilcu v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - stanje v izvorni državi - notranji oborožen spopad - notranja razselitev - ugotovljeno drugačno dejansko stanje brez opravljene glavne obravnave - kršitev določb postopka o upravnem sporu
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s toženo stranko ugotovilo, da se je situacija v vzhodnih delih Ukrajine poslabšala, ter je že mogoče govoriti o notranjem oboroženem spopadu, vendar so take razmere le v delu Ukrajine in tožnika bi brez nevarnosti lahko živela v drugem delu države.
S tem pa je sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo, ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, tožnikoma pa tudi ni bila dana možnost izjasniti se glede notranje razselitve. Tožena stranka namreč ni ugotavljala pogojev oziroma možnosti za notranjo razselitev, saj je ugotovila, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bila tožnika ob vrnitvi v izvorno državo soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpita resno škodo na podlagi tretje alineje 28. člena ZMZ.
ZMZ člen 3, 3/1. Uredba Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 (Uredba 2013/604/EU) - Dublinska uredba III člen 3, 3/1, 17, 17/1, 18, 18/1d,19, 19/2, 27.
mednarodna zaščita - predaja drugi državi članici - oseba v postopku predaje drugi državi članici - ugovori v postopku predaje drugi državi članici, ki je potrdila sprejem - Dublinska uredba III - suverenostna klavzula - jasna razlaga 19. člena Dublinske uredbe III
Tožnik,ki je v postopku predaje drugi državi članici EU, ki je pristojna za obravnavo njegove prošnje na podlagi Dublinske uredbe III in ki je potrdila njegov sprejem, ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost odločitve pristojne države za obravnavo njegove prošnje in na pravilnost uporabe dokazov in dokaznih standardov iz Dublinske uredbe III oziroma izvedbenih predpisov.
Obstoj okoliščine iz drugega odstavka 19. člena Dublinske uredbe III, da je prosilec zapustil ozemlje držav članic za obdobje najmanj treh mesecev ob zahtevi za (v tem primeru) ponovni sprejem prosilca, ugotavlja odgovorna država članica.
Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, Uredba Dublin III člen 3, 3-2, 13, 13-1, 17, 33.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba - uredba Dublin III - Uredba Dublin II - razlogi za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti - dokazovanje
Tožnik se je pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji nahajal v Bolgariji (podatki EURODAC), ki je tudi že odgovorila, da ga bo kot pristojna država članica obravnavala.
Ker pa je tožnik zatrjeval (in dokazoval) sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema v Bolgariji oziroma nečloveško in poniževalno ravnanje, bi se morala tožena stranka obrazloženo opredeliti do dokazov, ki jih je predložil, in odločiti v skladu s členom 3(2) Uredbe Dublin III oziroma v skladu s to določbo (ki je zavezujoča in ne gre za diskrecijsko pravico) ugotavljati odgovorno državo članico.
mednarodna zaščita - priznanje - mladoletni prosilec, ki med postopkom postane polnoleten - družinsko nasilje nad otroki oziroma mlajšimi polnoletniki - begunec - subsidiarna zaščita - procesna sposobnost starejših mladoletnikov
Polnoletni mlajši moški (mlajši polnoletnik) ne more spadati v „določeno družbeno skupino“ v smislu 2. člena ZMZ. Družinsko nasilje, ki bi grozilo mlajšemu polnoletniku ob vrnitvi v izvorno državo (Kosovo) ni resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, saj lahko sam poskrbi zase (se odseli od doma, se takemu početju izogne ali upre), prijavi pristojnim organom, ki na Kosovu so in so mu sposobni nuditi zaščito, če bo dejanje nasilja prijavil.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014834
ZUS-1 člen 77. ZPP člen 339, 339/2-14. ZMZ člen 75.
mednarodna zaščita - predaja prosilcev Madžarski kot odgovorni državi - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - nespoštovanje odločbe in napotkov Vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
Če Vrhovno sodišče zaradi kršitev pravil postopka v upravnem sporu, ki jih zakrivi prvostopenjsko sodišče, prvostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponoven postopek ter mu da navodila za nov postopek, je sodišče prve stopnje vezano na odločitev in napotke Vrhovnega sodišča, in mora samo odpraviti očitne kršitve, ne pa odpraviti upravni akt in zadevo vrniti upravnemu organu v nov postopek. Če v ponovljenem postopku ugotovi, da je dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, mora v skladu s 75. členom ZMZ opraviti glavno obravnavo in odločiti na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja.
Če Vrhovno sodišče razveljavi sodbo Upravnega sodišča zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu (pomanjkanje opredelitve sodišča prve stopnje do tožbenih navedb in nasprotje med listinami in njihovim povzemanjem v sodni odločbi) ter sodišču prve stopnje naloži, katera dejanja mora ponovno opraviti, je upravno sodišče dolžno tako odločitev Vrhovnega sodišča in njegove napotke upoštevati, ne pa odpraviti izpodbijani del in toženi stranki naložiti tisto, kar bi moralo storiti samo.
priznanje mednarodne zaščite - redni postopek - izpolnjevanje pogojev - dejanja preganjanja - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite
Dogodki, ki jih je tožnica doživela, ne dosegajo kriterijev preganjanja oziroma ne kažejo na preganjanje zaradi političnega prepričanja, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Tožnica tudi ni navedla utemeljenih razlogov, da bi ob vrnitvi v izvorno državo bila soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
Strah pred morebitno uvedbo kazenskega postopka sam po sebi ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite. Podatki o slabih razmerah v izvorni državi (razseljene osebe, oboroženi spopadi) pa se nanašajo na izhod iz države, kjer pa tožnica ne živi.
ZMZ člen 30, 45, 46, 54, 55, 55/1. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3, 64, 64/1-2, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - obveznost osebnega razgovora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - krvno maščevanje - subsidiarna uporaba ZUP
V obravnavanem primeru pa je tožena stranka odločila o tožnikovi prošnji v pospešenem postopku na podlagi 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, torej bi morala glede na določbo druge alineje 46. člena ZMZ v tem primeru opraviti osebni razgovor vsaj v zvezi s 3. in 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 28, 28-2, 106. Direktiva sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 2, 15.
podaljšanje subsidiarne zaščite - oborožen spopad - standard prepričanje - sklicevanje na zadevo Elgafaji - Aboubacar Diakite - kvalifikacijska direktiva
Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta pri odločanju o tožnikovi prošnji oziroma tožbi upoštevala pravilne kriterije. Pravilno sta uporabila stališče v sodbi SEU Elgafaji (C-465/07) glede opredelitve podanosti resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Ugovori o neustavnosti pa so pavšalni.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014819
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo - prenehanje učinkovanja omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Ker je podaljšanje omejitve gibanja prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, si tožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more izboljšati.
ZMZ člen 21, 21/2, 26, 28, 55, 55/1-1, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na citirane določbe 26. in 28. člena ZMZ niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, prav tako pa tudi ne statusa subsidiarne oblike zaščite.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.