Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 6, 17, 17/1, 13/1, 20, 20/6, 29, 31, 32,. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - spremenjene okoliščine - rizična nosečnost - porod - dolgotrajno hudo bolan otrok - ugoditev pritožbi - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - ugotavljanje dejanskega stanja v upravnem postopku
Glede na podane okoliščine obravnavane zadeve, ki so obstajale v trenutku izdaje izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pravilno odločilo.
Vendar pa Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da iz odgovora pritožnikov izhaja, da bi lahko prišlo po izdaji sklepa toženke ter sodbe in sklepa Upravnega sodišča do nastanka novih okoliščin, ki še niso bile in zaradi neobstoja v času odločanja Upravnega sodišča tudi niso mogle biti presojane. Iz navedb iz odgovora pooblaščenke pritožnikov ter predloženih dokazil bi lahko izhajalo, da gre za nastanek novih dejstev (pritožnica skupaj z novorojenim sinom v resni življenjski ogroženosti ter dne 19. 6. 2023 hospitalizirana na intenzivnem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani do nadaljnjega). Navedeno po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi kaže, da bi lahko prišlo do nastopa za odločitev pomembnih novih okoliščin (posebej hudo zdravstveno stanje pritožnice in njenega novorojenega sina).
Glede na stališča SEU v zadevi C-360/16 in okoliščine te zadeve bo treba v obravnavani zadevi opraviti presojo novih okoliščin, obstoj katerih bosta morala pritožnika tekom postopka izkazati. Ugotoviti bo treba, ali gre pri zadevnih prosilcih za posebej hudo bolezen in če se bo izkazalo, da bo to potrebno, bo moralo biti pridobljeno zagotovilo pristojnih hrvaških organov, da bo predaja prosilcev potekala na način, ki bo omogočal ustrezno in zadostno varstvo zdravstvenega stanja pritožnice in njenega sina. Pooblastilo za pridobitev takega zagotovila oziroma za izmenjavo takih informacij pa ima toženka (člen 31 in 32 Uredbe Dublin III), zato je Vrhovno sodišče v tej zadevi izjemoma vrnilo zadevo njej v odločanje. V novem odločanju bo torej morala toženka ponovno odločiti o izpolnjevanju pogojev za predajo pritožnikov Hrvaški ob upoštevanju novih dejstev ter po potrebi pridobiti navedeno zagotovilo hrvaških organov. Ob tem bo morala upoštevati okoliščino, da je glede obravnave prošnje za mednarodno zaščito položaj pritožničinega sina neločljivo povezan z njenim položajem (tretji odstavek člena 20 Uredbe Dublin III) ter da zanj kot mladoletnika veljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 6 Uredbe Dublin III). Toženka bo imela po presoji vseh okoliščin tudi možnost sprejeti odločitev, da se izvršitev predaje odloži za tako dolgo, dokler stanje pritožnice in njenega sina ne bo omogočalo predaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00070437
ZPP člen 343, 343/1.
omejitev gibanja prosilca za azil - pravni interes tožene stranke za pritožbo - prenehanje ukrepa omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Glede na to, da pritožnik navaja, da je izpodbijani ukrep omejitve gibanja na Center za tujce prenehal (to nenazadnje izhaja tudi iz 2. točke izreka spornega toženkinega sklepa, ki časovno veljavnost ukrepa zamejuje z dnem 11. 7. 2023, z možnostjo podaljšanja za en mesec), Vrhovno sodišče ugotavlja, da pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa ne izkazuje več.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9. ZMZ-1 člen 26, 26/1, 27.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena ponovna prošnja - ekonomski razlog - lastnosti dejanj preganjanja - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - varna izvorna država - načelo nevračanja - zavrnitev pritožbe
Revščina, otežen dostop do trga dela in neenakopravnost pri dostopu do trga dela, kot jih v konkretnem primeru zatrjuje pritožnik, niso dejstva, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti upravičenost do mednarodne zaščite. Da bi socialno ekonomska diskriminacija postala preganjanje, bi namreč pritožnik moral zatrjevati (in nato tudi dokazati), da je bil (ali bi bil v primeru vrnitve) zaradi svoje berberske narodnosti žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki ima prej pojasnjene lastnosti dejanj preganjanja oziroma da je oziroma bi bil zato deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov (prvi odstavek 26. člena ZMZ‑1). Tega pritožnik ni navajal ne v tožbi, niti na zaslišanju na glavni obravnavi in tudi ne v pritožbi. Njegove trditve, da kot Berber v Maroku težje dobi delo kot Arabci (pri čemer je delo imel) in da je delo slabše plačano, pa prej navedenega standarda očitno ne dosegajo.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - načelo o nevračanju - pavšalne navedbe - zavrnitev pritožbe
Obravnavo ponovno vložene prošnje za mednarodno zaščito je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - predhodno vložena prošnja v drugi državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev pritožbe
Pritožnik sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z njegovim statusom v Republiki Hrvaški, a iz vsebine njegovih ponovljenih navedb, ki jih je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče, izhaja zgolj splošno nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, saj ne ponudi nobenih vsebinskih argumentov, ki bi to oceno omajali. Ugotovitvi, da je bil pritožnik na Hrvaškem že udeležen v postopku za mednarodno zaščito, lahko Vrhovno sodišče le pritrdi, saj je imelo prvostopenjsko sodišče zanjo podlago v podatkih iz baze Eurodac (da so bili pritožniku prstni odtisi odvzeti kot prosilcu za azil), v njegovi navedbi v upravnem postopku (da je bil v jeziku, ki ga razume, informiran o postopku mednarodne zaščite) in okoliščini, da mu je bilo poslano vabilo na osebni razgovor. Pritožnik zato ne more izpodbiti, da so bili v njegovem primeru izpolnjeni pogoji za ponovni sprejem, za katerega je odgovorna Republika Hrvaška.
predlog za dopustitev revizije - podaljšanje subsidiarne zaščite - tajni podatki - pomanjkljiv predlog - konkretizacija kršenega pravnega pravila - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Predlagatelj je v obravnavani zadevi sicer oblikoval vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, vendar ne na podlagi vprašanja, ne na podlagi navedb v predlogu ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) predlagatelja o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Tako predlagatelj ne opredeli nobenega pravnega problema, temveč le posplošeno trdi, da Upravno sodišče ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča. Katerih napotkov in zakaj, niti ne omeni.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlog za vložitev prošnje - ponavljanje tožbenih navedb - zavrnitev pritožbe
Slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca ne morejo biti razlog za mednarodno zaščito.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00070327
ZUS-1 člen 74. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84-6.
omejitev gibanja prosilcu za azil - kršitev hišnega reda - ogrožena osebna varnost - duševna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - neutemeljen ugovor - nedovoljena pritožbena novota - zavrnitev pritožbe
Vprašanje zdravstvenega stanja pritožnika, ki ga je v sodnem postopku zastopal odvetnik, v dosedanjem postopku ni bilo izpostavljeno niti iz pritožbe ni razvidno, da naj bi nastopilo šele v času obravnave pred sodiščem prve stopnje. Pri tem pa je iz zapisa glavne obravnave razvidno, da je bil tudi pooblaščenec pritožnika ves čas prisoten, vendar razjasnitve navedenega ni niti predlagal niti ugovarjal siceršnji procesni sposobnosti stranke.
Ker je pritožnik šele v pritožbi zatrjeval duševne bolezni, ob tem pa ni navedel, zakaj tega ni izpostavil že v upravnem postopku oziroma pred sodiščem prve stopnje, Vrhovno sodišče teh navedb ne more upoštevati (74. člen ZUS-1).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 27, 27/1, 27/4. ZMZ-1 člen 70, 70/4. ZUS-1 člen 73, 73/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pritožba zoper sodbo - pravica do pritožbe - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - pravo EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - ravnanje policije - ugoditev tožbi - ugoditev pritožbi - napačen pravni pouk
Ker je dvostopenjsko sodno varstvo po četrtem odstavku ZMZ-1 ugodnejše tako od enostopenjskega pravnega varstva, predvidenega v pravu EU, kot tudi od splošne slovenske ureditve iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, je sklicevanje sodišča prve stopnje na Listino EU in na sodno prakso SEU sistemsko zgrešeno, kajti njun namen zanesljivo ni, da se zniža raven varstva človekovih pravic v državah članicah EU na tisto, kar je zahtevano v pravnem redu EU kot absolutni minimum pravnega varstva, ki velja za vse države članice.
Tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema. Vendar, ker bo tožnica v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavana kot prosilka za mednarodno zaščito, bi bile tudi po presoji Vrhovnega sodišča za ugotavljanje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi lahko pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje že vloženih prošenj za mednarodno zaščito in prosilcev, kot je tožnica, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka).
V upravnem sporu, ki predvideva dvostopenjsko odločanje (po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 odloča Vrhovno sodišče o pritožbi in o reviziji), je revizija izredno devolutivno pravno sredstvo zoper (nekatere) pravnomočne odločitve upravnega in ne Vrhovnega sodišča. Možnost vložitve revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča bi bila tudi v nasprotju s sistemsko vlogo Vrhovnega sodišča in z namenom samega pravnega sredstva.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-a,20, 20/5, 28, 28/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predhodna vložitev prošnje za azil v drugi državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev pritožbe
Državljan tretje države pridobi status prosilca za mednarodno, ko „poda“ prošnjo za mednarodno zaščito, za to dejanje pa zadostuje že dejstvo, da izrazi željo, da zaprosi za mednarodno zaščito pred „drugim organom“. V zvezi s presojo pravne podlage za predajo pritožnika na podlagi Uredbe Dublin III je zato sodišče prve stopnje presojo pravilno oprlo na podatke iz baze Eurodac in odgovor Hrvaške o ponovnem sprejemu pritožnika po dublinskem postopku.
Z vidika odgovornosti Republike Hrvaške za obravnavanje njegove prošnje na podlagi Uredbe Dublin III ni relevantno ali je ob prihodu na Hrvaško tam vložil namero oziroma prošnjo za mednarodno zaščito ali ne, temveč je relevantno nesporno dejstvo, da je na Hrvaško prišel. V obeh primerih je vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na drugi pravni podlagi (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III). Tudi če bi bile resnične trditve pritožnika, da prošnje oziroma namere za mednarodno zaščito na Hrvaškem ni vložil, bi bil tako vzpostavljen položaj iz točke a) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem bi bila prav tako Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti pritožnika – prosilca, po sprejemu pa bi bila to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/2. ZUS-1 člen 80, 80/1, 80/3, 80/3-3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - dejanska predaja prosilca odgovorni državi - rok za predajo prosilca - potek roka - odprava odločbe
Izrek sklepa tožene stranke, ki ga pritožnik izpodbija v upravnem sporu, ne vsebuje nobene časovne omejitve za predajo tožnika Republiki Hrvaški, ki bi bila skladna z 29. členom Uredbe Dublin III. To pomeni, da ta sklep v primeru, če do predaje ne pride do poteka šestmesečnega roka (tako kot v konkretnem primeru, ko je glede na podano dejansko stanje rok pretekel 27. 3. 2023), ustvarja pravne učinke, ki so v nasprotju z določbo drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da izpodbijani sklep ni v skladu z materialnopravno podlago za njegovo izdajo.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - status tujca - status prosilca za azil - nepopolno dejansko stanje - zavrnitev pritožbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, saj ne gre za to, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni preučilo in ugotovilo vseh upoštevnih dejstev, temveč gre zgolj za pritožnikovo nestrinjanje z ugotovitvami toženke, ki jim sodišče z izpodbijano sodno odločbo pritrjuje.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 604/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi s kvalitativnimi in ustreznimi kvantitativnimi merili za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij člen 3, 3/2, 13, 13/1, 29, 29, 29/3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - neizkazana nevarnost - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - zavrnitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v primeru pritožnikove predaje Republiki Hrvaški po dublinskem postopku ne obstoji dejanska nevarnost, da bi se z njim tam nečloveško ali ponižujoče ravnalo, je pravilno presodilo tudi, da toženka ni bila dolžna od Republike Hrvaške pridobiti posebnega zagotovila, da do kršitve pravice iz 4. člena Listine EU ne bi prišlo.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 604/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi s kvalitativnimi in ustreznimi kvantitativnimi merili za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij člen 3, 3/2, 20, 20/5.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti - dokazna vrednost listine
Za ugotovitev ovire za predajo prosilca odgovorni državi članici ni potrebno, da bi obstoj sistemskih pomanjkljivosti ugotovil nek organ EU ali Sveta Evrope. Vsekakor pa sta pomembni kvaliteta in vsebinska teža dokazov, s katerimi se te pomanjkljivosti ugotavljajo. Ti sta (med drugim) odvisni tudi od tega, kdo te akte oblikuje. Gotovo je, da vsak dokaz (na primer sodba nižjega sodišča druga države članice) obstoja sistemskih pomanjkljivosti ne more utemeljiti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - neizkazano preganjanje - vsebinsko prazna pritožba - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1,18, 18/1, 18/1a, 18/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - ravnanje policije - status prosilca za azil - načelo nevračanja - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - zavrnitev pritožbe
Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito je del skupnega evropskega azilnega sistema, zaradi česar ravnanj policije v neposredni zvezi z vložitvijo namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni mogoče strogo ločiti od postopka po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, vendar pa to še ne pomeni, da bo pritožnik takšnega ravnanja deležen tudi kot prosilec za mednarodno zaščito. Pritožnik bo namreč vrnjen na Hrvaško v postopku mednarodne zaščite na podlagi Uredbe Dublin III in ga bodo sprejele uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve, ki so pristojne za vodenje postopka mednarodne zaščite.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 29, 29/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - bistveno enak položaj - status prosilca za azil - zavrnitev pritožbe
Šestmesečni rok za predajo odgovorni državi članici začne teči po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela prosilca, in ne od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
Tudi če bi se vse pritožnikove trditve o preteklih slabih izkušnjah s hrvaškimi policiti ob prehajanju hrvaške meje, ko so ga vračali v Bosno in Hercegovino, izkazale za resnične, sedaj kot prosilec, ki bo na Hrvaško sprejet v okviru postopka po Uredbi Dublin III, ni več v enakem položaju, zato opisovanje preteklih dogodkov ni odločilno za ugotavljanje stanja na področju azilnih postopkov in pogojev za namestitev prosilcev iz dublinskih postopkov