podlage odškodninske odgovornosti - dokazno breme - pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu glede krivde
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvah o neobstoju tistih elementov civilnega delikta (nedopustnega ravnanja toženke kot relevantnega vzroka za tožniku nastalo škodo), katerih dokazovanje sodi v sklop tožnikovega dokaznega bremena. Dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, pa sploh ni terjalo uporabe materialnopravnih določb, na katere se tožnik v reviziji sklicuje bodisi z grajo njihove razlage bodisi z očitkom neupoštevanja (prvega odstavka 154. člena, 158. člena ter 161., 162. in 163. člena ZOR).
V obravnavanem primeru je bil postopek prisilne izterjave zoper tožnika po uradni dolžnosti ustavljen zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka. Tožnik si tako svojega položaja z revizijsko odločitvijo v ničemer ne more izboljšati, saj prisilne izterjave spornega davčnega dolga v nobenem primeru ni več mogoče uveljaviti. Tožnik že ob vložitvi revizije ni imel več pravno varovanega interesa, da izpodbija odločbo tožene stranke.
Povračilni zahtevek zoper toženca na podlagi njegovega zavarovanja avtomobilske odgovornosti je sestavljen iz dveh zahtevkov, ki temeljita na dveh različnih dejanskih podlagah. Zavarovalnica je izplačala odškodnino dvema oškodovancema. Dovoljenost revizije se zato presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
OZ člen 179.ZPP člen 41, 41/2, 153, 153/3, 367, 367/2, 377.
predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - postavitev novega izvedenca - rok za plačilo predujma - nadaljevanje postopka - opustitev izvedbe dokaza - predujem, plačan po izteku roka - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Procesna pravila o pravočasni založitvi predujma za izvedbo predlaganega dokaza in o sankciji za kršitev teh pravil so predpisana zaradi učinkovitega izvajanja načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Ravnanje tožnice, ki je predujem plačala več kot tri mesece po izteku s strani sodišča določenega 30-dnevnega roka za plačilo, ni v skladu z navedenim načelom. Zato sodišče, ki je poleg strank odgovorno za izvedbo tega načela, kasnejšega plačila ni bilo dolžno upoštevati.
Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004730
ZKP člen 372, 372/1-5, 374, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Z navedbami, da je sodišče premalo poudarka dalo okoliščinam, ki upravičujejo odpustitev kazni oziroma izrek milejše kazni, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more utemeljiti kršitve kazenskega zakona.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - stalno bivališče dolžnika
Upnik namreč predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, za predlagano sredstvo izvršbe pa je po 100. in 136. členu ZIZ, upoštevaje drugi odstavek 40.c člena ZIZ, krajevno pristojno sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča.
življenjsko zavarovanje - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - neresničnost prijave - nepopolnost prijave - zamolčanje pomembnih dejstev ob sklenitvi pogodbe
Presoja toženkine (ne)upravičenosti odkloniti izplačilo zavarovalne vsote, ki sta jo sodišči prve in druge stopnje opravili le znotraj okvira določb 908. in 909. člena ZOR, je pomanjkljiva, saj izhaja iz podmene o neoporečnosti zavarovalnega primera - torej smrti pravne prednice tožnikov kot za obe pogodbeni stranki ob sklenitvi življenjskega zavarovanja negotovega dogodka v pomenu določbe prvega dostavka 898. člena ZOR. Ko je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalni primer že nastal, oziroma če je ob sklenitvi že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, je namreč po določbi drugega odstavka 898. člena istega zakona zavarovalna pogodba nična.
ukrep zdravstvenega inšpektorja – zahteva za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda – posredna nevarnost za stranko - finančna nezmožnost stranke – načelo sorazmernosti – varovanje zdravja ljudi
Po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno razlaga, da posredna nevarnost, da bo treba zapreti bolnišnični oddelek zaradi finančne nezmožnosti zagotovitve predpisanih higienskih standardov, ne pomeni grozeče nevarnosti v smislu določb 32. člena ZUS-1, poleg tega pa niti ni izkazana. Tožnica prav tako ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je sorazmernost javne koristi s prizadetostjo oziroma nevarnostjo ukrepa za samo tožečo stranko. Ob tehtanju te sorazmernosti mora sodišče upoštevati temeljno dejstvo, na katerega se opira izpodbijana odločba, ki je v tem, da pri tožeči stranki ni zagotovljen osnoven predpisan higienski minimum, zaradi česar je potencialno v nevarnosti zdravje ljudi (nevarnost okužb). Varovanje zdravja ljudi je tista javna korist, katere prizadetost je v obravnavanem primeru vsekakor večja od s strani tožeče stranke zatrjevane, pa ne dokazane, nevarnosti težko popravljive škode.
Za spore iz družinskih in socialnih prejemkov je po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določena pristojnost socialnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004724
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.URS člen 27.
zastaranje - dokazno breme - kršitev kazenskega zakona - domneva nedolžnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost
Poziv sodišča obsojenki na predložitev listin, s katerimi bi bilo mogoče preveriti dejstva, ki jih je zatrjevala in so ji v korist, ne pomeni prevalitev dokaznega bremena na obsojenko ter s tem kršitev domneve nedolžnosti.
V primeru ponavljajoče se kriminalne dejavnosti, ko posamezno dejanje ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja (kot pri nadaljevanem kaznivem dejanju), teče zastaranje kazenskega pregona od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne dejavnosti.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnica povzema in ocenjuje vsebino v postopku prebranih listin in izpovedi prič, ter s tem skuša predstaviti sklep o resničnosti njene trditve, da je toženki posodila 52.663,79 EUR, ni mogoče utemeljiti nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – finančni leasing – prometni davek
Trditveno in dokazno breme izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne uspe izkazati enega izmed njih, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.