denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – začasna odredba – predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Navedenega standarda v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili z zatrjevanjem kršitve pravice do lastnine, ne da bi hkrati konkretno opredelili pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba
Ker sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.
varstvo ustavnih pravic – predhodni preizkus tožbe – zavrženje tožbe – upravni akt – pritožba na delo policije - odgovor tožene stranke – sodno varstvo
Tožba, ki jo je tožnik vložil v tem primeru, nima elementov iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 in tretjega odstavka 30. člena ZUS-1. Iz vložene tožbe izrecno izhaja, da se z njo izpodbija akt tožene stranke, tožbeni zahtevek pa se glasi na odpravo tega akta ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik s tožbo torej ni uveljavljal, da izpodbijani akt posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, in ni zahteval, da to prvostopno sodišče ugotovi.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – dodelitev carinskih kvot za uvoz blaga
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa je bila v obravnavani zadevi tožeči stranki z izpodbijano odločbo dodeljena določena kvota za uvoz blaga iz Republike Hrvaške za leto 2003, tožeča stranka za revizijo v letu 2009 nima več pravnega interesa, saj si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga, po kateri bi bila lahko tožeči stranki dodeljena kvota za uvoz blaga za nazaj, namreč ne obstoji.
CZ člen 122, 122/1, 125, 125/1, 145, 146, 146/1-a. ZUP (1986) člen 7, 232, 232/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2, 85, 85/1-1.
tranzitni carinski postopek – pravna podlaga za obračun carinskega dolga – odločanje glede na dejstva, ki so organu znana – carinski dolg zaradi neizpolnjevanja dolžnosti – carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora – glavni zavezanec
Ker je bilo carinskemu organu v času, ko je odločal, znano le, da sporno blago ni bilo izvoženo ter da je glavni zavezanec tožeča stranka, je lahko svojo odločitev oprl le na 146. člen (carinski dolg zaradi neizpolnjevanja dolžnosti) in ne na 145. člen CZ (carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora).
ZUS člen 50, 50/2, 59, 72, 72/4. ZUS-1 člen 59, 63, 75, 75/2, 85, 85/1-1.
enotno dovoljenje za gradnjo – varovanje pravnega interesa – zavrnjena tožba – glavna obravnava
Ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, lahko tožnice uveljavljajo v upravnem sporu, četudi jih niso uveljavljale v upravnem postopku, vendar v okviru varovanja svojih pravnih koristi. Nadalje ni utemeljen ugovor, da sodišče s tem, ko je zavrnilo tožbo, ni odločilo o vseh zahtevkih strank, saj je sodišče s tem, ko je zavrnilo tožbo, zavrnilo vse zahtevke strank, iz kakšnih razlogov, pa je navedeno v obrazložitvi sodbe.
Ker ničnost opredeljujejo različna dejstva, bi jih morala zainteresirana stranka vsaj zatrjevati, da bi lahko sodišče po materialnih predpisih, veljavnih v času sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu delnic, to je po določbah ZGD in ZOR, na ničnost pazilo po uradni dolžnosti. Sodišče namreč ni moglo paziti na ničnost navedene pogodbe po uradni dolžnosti, če mu niso bila poznana dejstva, ki naj bi ničnost opredeljevala, in ki jih je bila dolžna v postopku pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) navesti tožeča stranka.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnica sodnica sicer stvarno pristojnega Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - odpoved najemne pogodbe sodišču
Odločanje o tožbenem zahtevku za odpoved najemne pogodbe glede poslovnih prostorov, ki jih uporablja pristojno sodišče, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Ker tožena stranka ni mogla zagotoviti tožniku delovnega razmerja v skladu z določbo 36.a člena ZDR/90 in ker je bil tožnik v skladu s programom razreševanja trajno presežnih delavcev pravilno določen za trajno presežnega delavca, je sklep o prenehanju delovnega razmerja pravilen in zakonit.
Kot vrednost spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnice, ne pa tudi vrednost obresti, pa čeprav kapitaliziranih. Uveljavljajo se namreč skupaj z glavnico, zaradi česar niso glavni zahtevek in po zgoraj navedenem 39. členu ZPP ne vplivajo na določitev vrednosti spornega predmeta.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika pravdne stranke
Z izpodbijanim sklepom je odločeno (le) o možnosti nadaljevanja postopka proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku druge toženke. Izpodbijani sklep zato ne posega niti v možnost tožeče stranke, da svoje pravice uveljavlja proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku v samostojnem pravdnem postopku, niti v samo nadaljevanje obravnavanega gospodarskega spora proti drugi toženki. Zato izpodbijani sklep po vsebini ne sodi med sklepe, s katerimi bi bil postopek pravnomočno končan.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nepremoženjska škoda - višina odmerjene odškodnine
Tožniku, ki je utrpel zlom 12. vretenca prsne hrbtenice, udarnino glave, udarnino levega komolca, udarnino prsnega koša, udarnino levega stegna in udarnino desne rame, je bila odškodnina za telesne bolečine, prestani strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena v znesku 21.708,22 EUR. Tako prisojena odškodnina je v skladu z načeli in merili, ki so določena v 179. členu OZ, pa tudi z ustaljeno sodno prakso o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v podobnih primerih.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odreditev merjenja imisij škodljivih snovi - izdaja uporabnega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pravno relevantni vzrok - pogoj
Odločba (sama zase) ni posegla v možnost tožeče stranke, da opravlja dejavnost. Zato je lahko le pogoj, brez katerega ne bi bilo nadaljnjega poteka dogodkov, ki so privedli do zatrjevane škode. V okviru nadaljnjih dogodkov pa se izpostavi kot odločilna opustitev tožeče stranke, da postopa skladno odredbi iz te odločbe.
Razloga, ki utemeljujeta, da je pravno odločilna opustitev tožeče stranke, sta dva. Prvi razlog izhaja iz stališča, da niti trditve tožeče stranke niti ugotovljene okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo presoje, po kateri bi nespoštovanju sporne upravne odločbe v kontekstu obravnavanja vzročne zveze lahko pripisali pomen razumne reakcije tožeče stranke v danem položaju. Drugi razlog pa izhaja iz dejstva, da je bilo prav nespoštovanje Odločbe z dne 15. 12. 1998 razlog za zavrnitev izdaje poprejšnjega soglasja k uporabnemu dovoljenju. Zato je šele opustitev tožeče stranke same ustvarila položaj, ki je odločilno vplival na nadaljnji potek dogodkov.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnik kot tožeča stranka
Okoliščina, da tožnica opravlja pri sodišču funkcijo sodnice, lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju v zadevi, zato pomeni tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odgovornost države za delo upravnega organa - zaseg stvari v postopku carinskega prekrška - ustavitev postopka - protipravnost
V primerih, ko je postopek za prekršek pravnomočno ustavljen iz kakršnegakoli drugega razloga (npr. zaradi zastaranja pregona, do česar je prišlo v obravnavanem primeru), se odškodninska odgovornost države presoja na podlagi splošne določbe 26. člena Ustave, kjer je osnovna predpostavka protipravnost ravnanja osebe ali organa.