bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - formalna obramba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je sodišče o zaslišanju obremenilne priče obvestilo odvetnico, ki je v predhodnem postopku na podlagi splošnega substitucijskega pooblastila že nadomeščala zagovornika, s tem ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Utemeljenosti dvoma v t. i. objektivno nepristranskost sodišča ni mogoče pravno upoštevno izkazati s sklicevanjem na okoliščino, da je bil sedanji odvetnik kot družbenik odvetniške družbe, ki je v tem postopku pooblaščenka toženke, nekdaj sodnik in predsednik drugega in ne v tem postopku stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
ZUS člen 20, 20/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZUP člen 43. ZPP člen 343, 343/3. URS člen 158.
stranski udeleženec v upravnem postopku – stranski intervenient v upravnem sporu – končan postopek o glavni stvari – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta, ker je bilo o glavni stvari že odločeno. V končanem postopku ne more več varovati svojih pravic oziroma pravnih koristi.
stranka v upravnem sporu – stranka v upravnem postopku – predhodni preizkus tožbe v upravnem sporu – procesna predpostavka – gradbeno dovoljenje
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta položaja stranke ne more imeti oseba, ki ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku (17. člen ZUS-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok
Ker tožena stranka ni dokazala, da delovnega razmerja s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, temveč je s tožeči stranki omogočenim odpovednim rokom pritrdila prav nasprotnemu, je sodišče druge stopnje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljeno razveljavilo.
Razlog, zaradi katerega je tožena stranka določila tožeči stranki odpovedni rok (plačilo že prej opravljenih ur dela), ni pomemben in ne more vplivati na sprejem drugačne odločitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Toženčevega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Mariboru kot nepoštenega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
pravni interes za revizijo – odpravljena odločba tožene stranke
Tožnik nima pravnega interesa za revizijo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004685
ZKP člen 8, 9, 340, 340/1-1, 355, 355/1, 363, 363/1, 371, 371/1-3, 371/1-8.KZ člen 29.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.ZIKS-1 člen 109.ZPPPD člen 2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - jezik v postopku - pravica do prevajanja - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - načelo neposrednosti - branje zapisnika o izpovedbi priče - zavrnitev dokaznega predloga - rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - lex certa - neupravičen promet z mamili - seznam prepovedanih drog - sostorilstvo - meje kazenske odgovornosti in kaznivosti udeležencev - nadaljevano kaznivo dejanje - vštevanje pripora v kazen - čas odvzema prostosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Samo dejstvo, da je obsojenec po narodnosti Srb, ni okoliščina, zaradi katere bi moralo sodišče obsojenega poučiti o pravici do tolmača.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012024
ZPP člen 274, 274/1. ZD člen 220.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah – obseg zapuščine - ugovor razsojene stvari (res iudicata) – istovetnost tožbenih zahtevkov – objektivna identiteta zahtevkov - univerzalno pravno nasledstvo
V zapuščinskem postopku po pokojni M. C. izdan in zdaj že pravnomočen sklep o dedovanju, ki ga tožnica ni mogla izpodbijati (saj ni bila udeležena v zapuščinskem postopku in je zato ne veže), ni skladen s pravnomočno sodbo I P 470/90 glede obsega ugotovljenega lastništva nepremičnin pravne prednice tožencev. Ta neskladnost ima za posledico, da je bilo s sklepom o dedovanju, poseženo v lastninsko pravico tožnice brez sleherne pravne podlage. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo odločeno v nobenem sodnem postopku s tožničino udeležbo kot stranke postopka.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011755
ZOR člen 277, 337, 341, 718, 722.ZPP člen 205, 208, 208/3, 328, 337, 337/3, 339, 339/2-14, 372.OZ člen 376, 1060.
posojilo - hramba - pobot - materialnopravno (predprocesno) pobotanje - prekinitev postopka - smrt stranke - prenehanje teka zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Tožena stranka je tekom pravdnega postopka vztrajala pri trditvi, da ji je bil denarni znesek izročen v last (za poplačilo terjatve), na ugovor procesnega pobotanja pa se je prvič sklicevala šele v pritožbi (torej prepozno - tretji odstavek 337. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča
Subjektivnega prepričanja dolžnice o procesno napačnem postopanju posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Postojni ter pristranskem in nemoralnem sojenju na drugih zgoraj naštetih sodiščih, po mnenju Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti v konkretni zadevi.
odobritev pravnega posla – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi
sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Samo revidentovo nestrinjanje z uporabo in razlago zakonskih določb zato ne zadostuje zato, da
bi bila revizija v obravnavanem primeru dovoljenja.
ZDoh člen 4, 6, 6-5, 48, 48/1, 89, 89/2. ZDavP člen 123.
odmera dohodnine - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti – dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti
Po 5. alineji 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen od dejavnosti, zmanjšan za osnove, ki se priznajo po tem zakonu. V tem primeru se pri odmeri dohodnine upošteva davčna osnova, ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti (123. člen ZDavP), za katero pa niti ZDoh niti ZDavP ne določata, da bi morala biti dokončna oziroma celo pravnomočna.
dedovanje - določitev zaščitene kmetije - sporna kmetijska zemljišča izpolnjujejo pogoje za vključitev v zaščiteno kmetijo
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - tatvina - velika tatvina - odvzem premoženjske koristi
Obsojenec, ki je iz notranjosti oškodovančevega avtomobila vzel avtoradio, to je vse vrednejše stvari, ki jih je pri pregledu vozila našel, dejanje pa je storil tako, da je izvijač vtaknil v ključavnico desnih sprednjih vrat avtomobila in jih na vzvod odprl, je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ in ne pride v poštev pravna kvalifikacija obsojenčevega ravnanja po drugem odstavku 211. člena KZ.
Glede ne to, da je prvi izvedenec dopustil možnost, da je del tožnikovih zdravstvenih težav posledica poškodb iz prometne nesreče, drugi izvedenec pa je tako možnost izključil, je neutemeljen očitek, da je dokazna ocena neobrazložena.
Po ugotovitvi, da ni podana vzročna zveza med zatrjevano novo škodo in škodnim dogodkom, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna.
Če se pritožbeno sodišče ne opredeli do pritožbenih navedb in svoje odločbe ne obrazloži dovolj, ni podana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.