razlogi za revizijo - izvedba dokazov - listine - izpodbijanje dejanskega stanja
Glede na to, da je toženec na prvem naroku za glavno obravnavo sam predlagal, naj tožnica predloži sporni dokaz, in dokaznega predloga kasneje ni umaknil, je sodišče pravilno upoštevalo ta dokaz kot pravočasen.
Pravilno je stališče sodišča, da zahtevkov obeh tožnic glede dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati. Za odločitev o dovoljenosti revizije tudi ni pomembno, da gre za aktivno sosporništvo.
Ker tožnik ni predlagal preložitve naroka, niti ni izkazal opravičljivega razloga, zaradi katerega bi bilo sodišče dolžno narok preložiti, očitek kršitve kontradiktornosti ni utemeljen.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila meja, določena v sodni poravnavi, izvedena razen v manjšem delu, v tem delu pa ni bila izvedena iz razloga, ker mora toženec prej urediti mejo s tretjim, je stališče sodišč, da sodna poravnava ni nedoločna oziroma neizvršljiva, pravilno.
dovoljenost revizije - carine - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost in dostop od sodne prakse - spremenljivost carinske deklaracije
Vprašanje, ali je carinska deklaracija spremenljiv pravni akt, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 50. člena CZ, ki natančno opredeljujejo spremembo podatkov v carinski deklaraciji, jasno izhaja, v katerih primerih je deklaracijo mogoče spremeniti.
olajšava za investicije v opredmetena osnovna sredstva – investicije v nepremičnine – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi
Pri priznanju davčne olajšave se sicer res upošteva datum nastanka poslovnega dogodka (npr. datum podpisa pogodbe) in zato ni potrebno, da bi bila nepremičnina že tudi vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa mora biti po presoji Vrhovnega sodišča sklenjena pogodba sposobna za vpis v zemljiško knjigo, kar pa v obravnavanem primeru ni bila.
ZDen člen 9, 9/3, 12. Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 37.
upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo upravičencev do denacionalizacije - jugoslovanski državljan - hrvaško državljanstvo - tuj državljan - vzajemnost
V ugotovitvi upravnega organa, da je bila pravna prednica predlagateljic ob smrti v letu 1947 domovinsko pristojna v občini Zagreb, sta imeli sodišči dovolj opore za sklep, da je imela ob smrti državljanstvo tedanje Republike Hrvaške in ne Republike Slovenije.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je pri odločanju o izpolnjevanju pogoja (za pridobitev statusa upravičenca po ZDen) iz tretjega odstavka 9. člena ZDen bistveno, ali je imela oseba z jugoslovanskim državljanstvom na dan 28. 8. 1945, katere premoženje je bilo podržavljeno in ki je umrla pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ob smrti državljanstvo tedanje Republike Slovenije ali katere druge republike nekdanje Jugoslavije. Če je imela oseba ob smrti državljanstvo druge republike, šteje za tujega državljana v pomenu tretjega odstavka 9. člena ZDen.
V primerih, ko oseba, ki ji je bilo odvzeto premoženje, ni upravičenec iz razlogov po tretjem odstavku 9. člena ZDen, ne pride v poštev uporaba inštituta nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011233
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela akta – pomembno pravno vprašanje – vprašanja postopkovne narave in vprašanja popolnosti upravnih spisov – zelo hude posledice za stranko
Vprašanja postopkovne narave in popolnosti spisa, ki so zakonsko urejena in je njihova razlaga in uporaba jasna že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z navedbo, da bo moral objekt porušiti iz z opisom posledic, ki bodo zanj nastale v primeru rušitve objekta, tudi ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Posledica zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revident pa tudi ni izkazal, da mu takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja - odpoved pravici - združitev postopka - posledice združitve - pristojnost za odločanje o združitvi postopka - sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave
Čeprav odpoved pravici do prevajanja ne pomeni, da v nadaljevanju postopka obsojenec ne bi smel ponovno uveljavljati te pravice, pa tako ravnanje (ko se je obsojenec premislil in kasneje pravico do prevajanja uveljavljal) presoja sodišče predvsem z vidika, ali je uveljavljanje pravice vsebinske narave in v skladu z njenim namenom.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2. ZUS člen 72, 72/4. ZDoh člen 11, 11/2.
dohodnina – posebna olajšava za vzdrževane družinske člane – pravica do uveljavljanja - zakonca
Sorazmeren del posebne olajšave za vzdrževane družinske člane predstavlja za vsakega zavezanca polovico olajšave, če preživninski prispevki vsakega zavezanca presegajo višino zneska priznane olajšave.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - poseg v ustavne pravice – vrednost izpodbijanega dela akta – dovoljenost pritožbe – nepopoln pravni pouk
Pomembnost pravnega vprašanja je treba presojati glede na vsebino obravnavane zadeve.
Pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011372
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1-4.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – dokončen akt – zavrženje tožbe – obseg pritožbene presoje
V obravnavanem primeru je tožena stranka odpravila sporni odločbi prvostopenjskega upravnega organa in mu zadevo vrnila v ponovni postopek. Takšna odločba tožene stranke torej ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne posega v pravni položaj tožeče stranke in z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi mednje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 28, 29, 30, 31, 32. CZ člen 154.
carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse – naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka
V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
Kadar je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, sklicevanje carinskega zavezanca na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno.
CZ (1995) člen 161, 161-3. UICZ člen 383. ZUS člen 67. ZUS-1 člen 22, 92. ZPP člen 264, 303, 304, 343, 343/3, 363, 363/1.
oprostitev plačila carine – neprimerno vedenje stranke na glavni obravnavi – predlog za zavarovanje dokazov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Neutemeljen je revizijski ugovor o tem, da je bilo carinsko blago v tranzitu, saj tranzitni postopek ni možen, če je oseba, ki bi morala deklarirati carinsko blago, rezident države, v katero se blago uvozi, in hkrati kupec blaga za končno potrošnjo.
O tretjem enakem predlogu za zavarovanje dokazov je sodišče prve stopnje odločilo še enkrat, hkrati z odločitvijo o glavni stvari. Navedeno kaže na to, da je tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odpadel, saj si tožnik z odločitvijo o tej pritožbi zoper sklep ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je prvostopenjsko sodišče v tem času s sodbo že odločilo o glavni stvari.
dovoljena revizija po vrednosti spornega predmeta – status podržavljenih zemljišč – vrednost podržavljenega premoženja
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. V denacionalizacijskem postopku se status zemljišča dokazuje z aktom o podržavljenju ter planskimi akti oziroma ustreznimi odloki o določitvi zemljišč za gradbene namene. Dokazovanje statusa zemljišč ob podržavljenju pa ni mogoče z zatrjevanjem napačnih katastrskih podatkov oziroma z drugimi dokazili ter sklicevanjem na druge predpise.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah sodišč, oprtih na izvedensko mnenje, izpovedbo zakonite zastopnice tožnika ter medicinsko dokumentacijo, pri čemer je sodišče glede na 179. člen OZ upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.
povrnitev škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - poškodba profesionalnega vojaka na straži pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - padec na stopnicah - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine
Ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost, če se je ob vsej potrebni skrbnosti škodi, ki izvira iz stvari oziroma dejavnosti, mogoče izogniti. V konkretnem primeru bi toženka nastanek škode lahko preprečila, saj je do tožnikovega padca prišlo zaradi okoliščin, ki sodijo v njeno subjektivno sfero, ne pa med lastnosti same stvari (stopnic) oziroma dejavnosti (opravljanje stražarskega dela, ki vključuje dostop do stražarskega mesta s hojo po nevzdrževanih stopnicah).
Toženka je opustila skrb za varnost stražarjev tožnika na stanje stopnic ni opozorila; straža se je opravljala tudi v nočnem času, pri čemer je veljala prepoved uporabe svetlobnih teles; tožnik je prišel opravljat stražarsko delo brez ustreznih priprav in seznanitve z okolico), zato je krivdno odgovorna za škodo, nastalo zaradi padca, ki je posledica derutnih stopnic.
ZDen člen 34, 51, 51/2, 69, 69/1. ZLPP člen 11, 11/1, 14, 14/1, 15/1, 15/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - začasna odredba po ZLPP - vrnitev premoženja v naravi - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - prenos delnic na Sklad RS za razvoj
Namen začasnih odredb je bil omogočiti sočasen potek postopkov lastninjenja podjetij in denacionalizacije.
Začasne odredbe so imele smisel le v primeru, ko je bil postopek denacionalizacije med lastninskim preoblikovanjem podjetja še v teku. V primeru, ko se je denacionalizacijski postopek med lastninskim preoblikovanjem podjetja že končal, se je lahko prenos delnic opravil še na podlagi odločbe organa, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku.
Denacionalizacijski upravičenec lahko v postopku lastninskega preoblikovanja pridobi največ toliko delnic, kolikor bi jih moralo biti za zavarovanje njegovega zahtevka prenešenih na Sklad, pri čemer lahko od Sklada terja le toliko delnic, kolikor jih je bilo na Sklad za zavarovanje njegovega zahtevka tudi dejansko prenešenih.