URS člen 22. DZ člen 74. ZPP člen 115, 115/2, 224, 224/1, 258, 258/2, 291, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek stranke - neopravičena odsotnost z naroka - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - pravica stranke do obravnavanja - verodostojna listina kot dokaz
Ker toženca nista predložila ustreznih dokazil, s katerimi bi svoj izostanek iz naroka za glavno obravnavo opravičila, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem strank utemeljeno opustilo (drugi odstavek 258. člena ZPP), upoštevaje, da sta bila toženca opozorjena na posledice, če se vabilu na narok dne 23. 8. 2022 ne bi odzvala.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 286, 286/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - neopravičen izostanek z dela
Če delavec zatrjuje, da mu je delodajalec odobril odsotnost zaradi koriščenja dopusta oziroma ur po razumevanju tožnika tako dolgo, dokler ne porabi ur oziroma dopusta, delodajalec pa navaja, da mu tega ni odobril, je delavcu treba omogočiti, da na zagovoru pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasni razloge za svojo odsotnost z dela.
Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, da je delavec od 25. 3. 2022 dalje neopravičeno izostal z dela, ne pomeni odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj toženec ni očital tožniku kršitve obveznosti obveščanja, temveč neupravičen izostanek z dela, kar je kvečjemu odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
postopek prodaje - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - pravnomočen sklep - javna dražba - predlog za preklic dražbe
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine. Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - bolezen - nedopustna pritožbena novota - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje
Zgolj obstoj zdravstvenih razlogov (npr. slabega počutja v visoki nosečnosti) ni zadosten, utemeljen in opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za kar se zmotno zavzema pritožba, temveč mora biti zatrjevano in izkazano tudi, da so bili ti zdravstveni razlogi resni, hudi, nepričakovani, nezakrivljeni in nenadni, saj to niso splošno znana in logična dejstva ob morebitni bolezni.
ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/2, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - dokazno breme delodajalca - trajajoča kršitev - zaposlitev pri drugem delodajalcu - razlika v plači - odškodnina - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - višina denarnega povračila
Toženka ni pojasnila časovnega poteka posameznih dogodkov oziroma iz njenih navedb ni razvidno, kdaj naj bi se sporni dogodki zgodili, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka. Objektivni rok za podajo odpovedi pa je vezan na čas storitve kršitve in ni odvisen od tega, kdaj je za kršitev izvedel delodajalec.
Tožnica je bila zaradi nezakonitega ravnanja toženke, in sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oškodovana za znesek v višini razlike prejete in pripadajoče plače, pri čemer ni utemeljen pritožbeni ugovor toženke, da lahko tožnica zahteva škodo le kot neto znesek plače. Tožničin zahtevek ni bil zahtevek za plačo, temveč za odškodnino.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navedlo, katere stroške je toženki priznalo in na kakšni podlagi, in je pritožbeno sodišče sprejeto odločitev lahko preizkusilo. Res sicer ni navedlo, katerih priglašenih stroškov toženki ni priznalo, vendar pa veljajo za obrazložitev stroškovnih odločitev v sodni praksi nekoliko nižji standardi (iz tega, kar in kolikor je stranki priznano, je mogoče sklepati na nepriznano), poleg tega pa te vrste odločitev tudi nimajo zavrnilnega dela.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za priznanje nagrade za pregled prepisa zvočnega posnetka prič z naroka. Nagrada za tako opravilo je namreč že vključena v nagradi za narok.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
plačilo za nadurno delo - plačilo dnevnic - poklicno zavarovanje - voznik tovornega vozila - zadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Tožnik je podal zadostno trditveno podlago ter predlagal primerne dokaze za dokazovanje dejstev. Število zatrjevanih nadur je resda navedel le skupno za vsak posamezen mesec, vendar zaradi tega trditvena podlaga še ni nezadostna; nenazadnje je tudi glede na tožnikove plačilne liste obračunsko obdobje predstavljal mesec dni.
Ker delavec ni prerekal navedb delodajalca, da je iz naslova dnevnic delavcu plačal znesek dnevnic ter predložil potrdilo o plačilu tega zneska delavcu, je bil tožbeni zahtevek za plačilo dnevnic v tem obsegu utemeljeno zavrnjen.
Izpolnjevanje obveznosti do prijave v poklicno zavarovanje in sklenitev ustrezne pogodbe (in šele posledično plačevanje ustreznih prispevkov) je potencialna kršitev dolžnosti delodajalca v razmerju do delavca, ki jo mora ta v skladu s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljati najprej pri delodajalcu in šele po tem na sodišču. Delavec ne more biti uspešen samo z uveljavljanjem denarne terjatve pred sodiščem, če mu pravica pred tem še ni bila priznana.
ZPP člen 8. ZDR-1 člen 155, 156, 158, 179. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3. ZJU člen 140. ZSSloV člen 53.
dnevni počitek - neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - premoženjska škoda - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka. Sodišče prve stopnje je namreč vsebino tožnikovih nalog ugotovilo povsem na splošno.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka.
udeležba v nepravdnem postopku - prijava udeležbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
V tem nepravdnem postopku bi imela pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila udeležba zavrnjena, zavrnjena prijaviteljica A. d. o. o., nima pa ga nasprotna udeleženka postopka, saj odločitev, da se prijaviteljici ne dopusti udeležba, na pravni in procesni položaj nasprotne udeleženke (ne v tem nepravdnem postopku ne v okviru pravic materialnega prava) ne more vplivati. Tudi izboljšati si ga ne more, saj izpodbijani sklep za nasprotno udeleženko kot pritožnico ne pomeni neugodne odločbe, saj se zavrnitev udeležbe ne nanaša nanjo, ampak na prijaviteljico te udeležbe. Pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa, ki je predpostavka za dopustnost pritožbe, pa bi morala nasprotna udeleženka izkazati, da bo lahko zaščitila svoj pravni položaj. Njen interes bi moral biti praven in konkreten; korist, ki jo pričakuje od sodišča, bi se morala odražati v določeni sferi njenih pravic. Kaj takega pa iz pritožbenih navedb ne izhaja.
gospodarski spor majhne vrednosti - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00068208
SZ-1 člen 111.. OZ člen 198.
uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - brezplačna uporaba nepremičnine - preklic dovoljenja za uporabo - izselitev iz stanovanja - izročitev ključev - dejanska uporaba - bivanje otrok skupaj z materjo
Pomembno je, da toženka o izselitvi ni obvestila tožnice, da iz stanovanja ni odnesla vseh svojih stvari, da se je vsakodnevno vračala v stanovanje zaradi skrbi za psa in da toženki (vse do 29. 1. 2018) ni izročila ključev. V skladu s tem je povsem sprejemljiv zaključek, da toženka stanovanja ni prenehala uporabljati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor pred odpovedjo - prevoz na delo in z dela - kraj dejanskega bivanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnica toženki sporočala napačne podatke o tem, da je po službi odšla na Otočec oziroma da je prišla v službo z Otočca (kršitev 36. člena ZDR-1), s tem pa zavedla toženko, da ji je plačala višje potne stroške, kot bi ji pripadali (kršitev 37. člena ZDR-1).
ZDR-1 člen 12, 12/1, 20, 20/1, 54, 54/1, 56, 118, 118/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - dokazna ocena vseh dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Dopustno je, da se v primeru začasno povečanega obsega dela sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne pa tudi, kadar je delodajalec negotov, kakšen bo dolgoročni obseg dela. Toženka neutemeljeno uveljavlja, da je njena situacija specifična, ker je odvisna od enkratnih naročil, zato je obseg njenega poslovanja nepredvidljiv. Če ni gotovo, kakšen bo obseg naročil v posameznem letu in se zato sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, se s tem prenaša poslovno tveganje na delavca, kar ni dopustno ne glede na to, ali je obseg naročil odvisen od stalnih strank, ali pa od iskanja novih strank oziroma projektov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066959
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. SZ člen 22, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 28, 31, 31/3. ZPP člen 163, 258, 262, 262/1, 339, 339/2-8, 350, 350/3, 357, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - upravnik večstanovanjske stavbe - določitev upravnika - potrebna večina etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih - nasprotovanje prisilnim predpisom - postavljen tožbeni zahtevek - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - trditveno in dokazno breme - zaslišanje kot dokazno sredstvo - zaslišanje le ene stranke - nepopolnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - uveljavljanje procesne kršitve - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Zahtevek je bil postavljen ob koncu vsake vložene vloge s priglasitvijo stroškov, nato pa še ponovljen in dopolnjen ob vložitvi stroškovnika na naroku za glavno obravnavo.
Uveljavljani pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Zaslišanje strank je res obojestranski dokaz, a sodišče lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka, če se prepriča, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče ali če se stranka ne odzove sodnemu vabilu.
Določbe SZ in SPZ so zavezujoče narave in solastnikom ne dopuščajo dogovora o drugačni (nižji ali višji) večini. Stanovalci (in upravnik) torej niso tisti, ki bi s pogodbo lahko določili, da nek posel presega upravljanje oz. ga je treba skleniti z večjo od v zakonu predpisane večine, če po zakonu ne gre za tak posel.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066985
ZPND člen 3a, 4, 4/2. DZ člen 141, 141/2. SZ-1 člen 110.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - žrtev nasilja v družini - stiki pod nadzorom - največja korist otroka - grožnja - ekonomsko nasilje - kazenska ovadba - sodno varstvo - zavrnitev dokaznih predlogov - konkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - nižji dokazni standard - pritožbena novota - tuje pravo
Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.
Vse dokler nasprotni udeleženec uveljavlja pravno varstvo v sodnih postopkih, sodeluje s CSD in sledi odločitvam sodišča in napotkom CSD glede stikov, ne izvaja nasilja (fizičnega ali psihičnega) zoper otroke ali predlagateljico, bo deležen sodnega varstva, kljub slabšim starševskim kapacitetam.
Res je, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je treba stike med nasprotnim udeležencem in otroki izvajati pod nadzorom, kar pa posledično ne pomeni, da bi bilo treba v tem postopku izreči ukrepe po ZPND.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor izpolnitve obveznosti - pavšalen ugovor dolžnika - neprerekane trditve
Da bi tožena stranka v okoliščinah danega primera lahko preprečila uporabo določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, bi že v ugovoru zoper sklep o izvršbi morala navesti, da je (že) poravnala prav tiste račune, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, ter priložiti potrdila o njihovem plačilu, ne pa zgolj pavšalno trditi, da „je z upnikom sicer poslovno sodelovala, da pa je vse odprte in nesporne obveznosti do njega že poravnala“, hkrati pa celo, da niti ne ve, kaj predstavlja terjani znesek. Tožena stranka bi po stališču pritožbenega sodišča morala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi ponuditi konkretne trditve in dokaze za svoj ugovor izpolnjene pogodbe ali pa to storiti po prejemu dopolnitve tožbe s pravočasnim odgovorom na navedbe tožeče stranke v zvezi z njenim vztrajanjem, da s strani tožene stranke sporni računi in obračun zamudnih obresti niso bili plačani.
Zanesljivega zaključka sodišča prve stopnje pritožba ne more spodnesti z relativizacijo številnih izkazanih kršitev predhodno izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in zagotovilom obtoženca, da tokrat zaradi opozorila predsednice senata, izrečenih ukrepov ne bo več kršil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068219
KZ-1 člen 186, 186/1.. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nadaljnja prodaja
Ob odločitvi o ugovoru je senat sodišča prve stopnje ugotovil, da naj bi obtoženec pri hišni preiskavi zaseženo drogo imel za nadaljnjo prodajo, ker na to kaže način pakiranja, zaseženi so bili bankovci manjših apoenskih vrednosti, z A. A. naj bi komuniciral o različnih drogah, imel pa naj bi tudi seznam dolžnikov.
Navedbe zagovornika v smeri trditve, da ni podana ponovitvena nevarnost ne držijo, saj samo dejstvo, da je obtoženec v priporu, še ne kaže na to, da se je ozdravil odvisnosti. V izpodbijanem sklepu opisana intenzivnost ravnanj obtoženca kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070086
ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 186, 186/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - prepovedana droga - konoplja - oprostilna sodba - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odsotnost odločilnih razlogov
Za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v izvršitveni obliki proizvodnje mamil se ne zahteva nadaljnja prodaja ali namen prodaje proizvedene prepovedane droge, zato je zmotna ugotovitev izpodbijane sodbe, da odsotnost tosmernega očitka v obtožbi kaže na to, da škodljive posledice za druge niso nastopile. Že iz zakonskega znaka "proizvodnja" izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.
Podatki predmetne zadeve ne dajejo osnove za zaključek, da bi obtoženi konopljo gojil z namenom uživanja konoplje ali njenih derivatov zaradi alternativnega zdravljenja oz. lajšanja zdravstvenih težav in torej ne zaradi za zdravje škodljivih psihoaktivnih učinkov prepovedane droge.