denarna socialna pomoč - materialni položaj - nepremičnina
V okoliščinah obravnavanega primera je brez vsakršne podlage toženkino zatrjevanje, da bi si z višjo kupnino zagotovil sredstva za preživljanje, saj ni z ničemer izkazano, da bi 1/3 delež nepremičnine v izredno slabem in nevzdrževanem stanju bilo sploh mogoče prodati za višjo kupnino.
Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 29, 29/1, 29/2.
regresni zahtevek - prometna nezgoda - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - merilo skrajne skrbnosti - poledica - lokalna cesta - posipanje proti poledici - postavitev prometne signalizacije
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je vzdrževalka ceste ravnala s potrebno skrbnostjo. V obravnavanem primeru je šlo za lokalno cesto, podizvajalec prve toženke pa je posipavanje izvajal redno in je tudi na dan nezgode cesto v zgodnjih jutranjih urah ustrezno posipal. Izvedenec je namreč ugotovil, da je bilo izvedeno posipanje (glede na način in čas posipanja) najbolj učinkovit in ustrezen ukrep ter da na dan prometne nezgode niso poznane posebne in neobičajne zimske vremenske razmere, ki bi zahtevale dodatno preventivno ukrepanje. Ravnanje prve toženke v konkretni zadevi, ko niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi vzdrževalki ceste narekovale povečano skrbnost pri odpravljanju ali preprečevanju poledice, tako ustreza merilom zahtevane skrajne skrbnosti.
ZPIZ-2 člen 30, 36, 47, 85, 85/1, 85/1-4, 85/3, 85/3-4, 87, 87/1. ZPP člen 287.
nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - odmera nadomestila - valorizacijski količnik
Ali je vzrok invalidnosti bolezen ali pa poškodba zunaj dela, na izračun nadomestila za invalidnost nima vpliva. Glede na 47. člen ZPIZ-2 bi na odmero nadomestila vplivalo le, če bi bil vzrok invalidnosti poklicna bolezen ali pa poškodba pri delu.
Za odmero nadomestila ni ključen datum začetka dela na drugem delovnem mestu, temveč datum nastanka invalidnosti.
Skladno z določbo drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je bila pokojnina pravilno odmerjena v višini 58,5 % od pravnomočne pokojninske osnove. Odločilno je namreč leto 2020 (tedaj je odmerni odstotek znašal 58,5 %), ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - prisilni ukrep - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - opustitev zdravljenja
Strokovne ocene izvedenke psihiatrične stroke o obstoju in posledicah duševne bolezni pritožba ne more izpodbiti s sklicevanjem na izpovedbo udeleženca glede incidenta, ki je bil povod za hospitalizacijo.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - nedoločnost
Z edino preostalo pritožbeno navedbo, da jo vlaga zaradi nepravilnega ugotavljanja stanja obveznosti, dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni določno ugovarjal višini terjatve. Takšen ugovor ni bil obrazložen.
Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da se je s Spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list 70/22) z dne 20. 5. 2022, ki so začele veljati 4. 6. 2022, prej veljavna tar. št. 27, ki ureja plačilo odvetniških storitev v izvršilnem postopku, preštevilčila v sedaj veljavno tar. št. 31, kateri je glede na vsebino prejšnje tar. št. 27 dodana 9. točka za „Druge vloge“ - 50 točk.
vrnitev delavca na delo - izvršilni postopek - nadomestilo plače - vezanost sodišča na izvršilni naslov
V konkretnem primeru je bilo o upničini pravici do priznanja delovnega razmerja in z njim povezanimi pravicami, vključno s pravico do izplačila neto plač za obdobje od 1. 7. 2020 do vrnitve nazaj na delo (torej tudi za sporno obdobje) pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu, in sicer ji te pravice izrecno niso bile priznane. Upnica tako v izvršilnem postopku v nasprotju z izvršilnim naslovom izplačila teh plač ne more doseči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00067202
URS člen 26, 26/1. ZKP člen 502, 502/1, 502/3, 502c, 502c/3, 538, 538/1, 539, 539/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - denarna odškodnina - zaseg denarnih sredstev - zaseg denarja - ustavitev kazenskega postopka - ugovor zastaranja - subjektivni zastaralni rok - seznanjenost s škodo in storilcem - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - pomanjkanje odločilnih dejstev
Toženka ima prav, ko v pritožbi opozori, da je sodišče odločalo mimo trditvene podlage. V sodbi namreč prvo sodišče na večih mestih izpostavi, da se je pred/kazenski postopek vodil zoper tožnika ter zoper njega tudi ustavil, čeprav tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah tega ni zatrjeval. Ravno nasprotno je izrecno navajal, da se je kasnejši kazenski postopek vodil in zaključil zoper tretjo osebo. Prvo sodišče takšna zmotno ugotovljena dejstva označi celo za nesporna, kar pa po pregledu spisovne dokumentacije ne vzdrži. Toženka je tekom postopka pred prvim sodiščem večkrat opozorila, da tožnik nikoli ni bil osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku, temveč prejemnik premoženjske koristi, za katero so ob izreku ukrepa začasnega zavarovanja obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je pridobljena s kaznivimi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067201
OZ člen 190, 190/1, 198. SPZ člen 72, 72/2, 95, 95/1. ZPP člen 286b, 286b/1.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina in uporaba solastne stvari - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - prostovoljna izselitev solastnika - prostovoljna izselitev iz nepremičnine - pravica do uporabnine - odpoved pravici - dogovor strank - presoja dogovora strank - opustitev zaslišanja prič - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja za stranke - nepotreben dokaz z izvedencem - drugačna presoja dokazov
Konflikti v skupnosti izven zakonskih partnerjev, zaradi katerih se izven zakonski partner izseli iz solastne nepremičnine, ni samo po sebi zadosten oziroma utemeljen razlog, zaradi katerega bi bil ta nekdanji izven zakonski partner kot solastnik upravičen do uporabnine.
Ugotovljena pravno relevantna dejstva, ki utemeljuje odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari v skupni lastnini oziroma solastnini, so, da se je toženka iz hiše prostovoljno izselila, da ji toženec uporabe nepremičnine ni preprečeval oziroma da niso bile izkazane okoliščine, zaradi katerih upravičeno ni mogla souporabljati hiše, ter da tožnica ni izrazila želje in interesa, da se ponovno vseli v stanovanjsko hišo oziroma souporabe hiše ni zahtevala. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi zaradi med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, s katerim se je tožnica pravici do uporabnine odpovedala.
Res je bil izvedeni dokaz s postavitvijo izvedenca zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka že po temelju nepotreben, vendar zato o sodbi presenečenja ne moremo govoriti.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba spora v zemljiški knjigi - smiselna uporaba določb o zaznambi spora
Za zaznambo izbrisne tožbe se določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki urejajo zaznambo spora, uporabljajo smiselno. Pri presoji vprašanja, v korist katere osebe se opravi zaznamba, je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - povnoven vpis lastninske pravice na drugo toženko oziroma čas učinkovanja te vknjižbe, zato se zaznamba dovoli v njeno korist.
OZ člen 6, 6/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1.
prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni prevoz blaga - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - odškodninska odgovornost prevoznika - zastaranje - zastaralni rok - huda malomarnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba skrbnost voznika, delavca tožene stranke, presojati po merilih, ki veljajo za strokovnjaka. Drugi odstavek 6. člena OZ namreč določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Ni sporno, da je delavec tožene stranke pri razkladanju vozil izpolnjeval obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tako delo opravljal že najmanj eno leto pred nastankom škodnega dogodka, pred tem pa je bil vrsto let poklicni voznik kamiona. Sodišče prve stopnje je zato skladno z drugim odstavkom 6. člena OZ pravilno štelo, da je bil delavec strokovnjak za razkladanje vozil in bi moral pri svojem delu pokazati večjo skrbnost od povprečnega človeka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070257
KZ-1 člen 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - presoja dejanskega stanja
Dvoma v pravilne zaključke izpodbijane sodbe pritožnik ne more vzbuditi niti s citiranjem določbe 17. člena ZKP in golo navedbo, da sodišče prve stopnje ni ničesar izvedlo v njegovo korist. V nasprotju s prepričanjem pritožnika je namreč sodišče prve stopnje izvedlo in tehtno dokazno ocenilo tako obremenilne kot razbremenilne dokaze, zgolj zato ker (utemeljeno) ni verjelo s strani obdolženca predlaganima pričama, pa to ne pomeni, da je kršilo navedeno določbo.
Sodišče prve stopnje je zlasti na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. A. A., ki je pregledal vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo za oškodovanca kot tožilca, ugotovilo, da se njegove navedbe o poškodbah niso potrdile v pregledani dokumentaciji, zaradi česar nobena od zapisanih diagnoz ni postala dokazana diagnoza, sam zapis šifer diagnoz pa ne predstavlja objektivizacije telesnih poškodb.
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlagalni delikt - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - neprihod na narok - interes za kazenski pregon - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesne predpostavke za pregon
Izostanek oškodovanke iz naroka za glavno obravnavo bo potrebno presojati z vidika, ali je izkazala interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, saj glede na navedeno obstaja dvom o tej okoliščini. Na to opozarja tudi obdolženi v pritožbi, ko navaja, da oškodovanka ni pristopila niti na predobravnavni narok, čeprav je vabilo bilo izkazano. Pri tem pa je potrebno razlikovati fazo postopka predobravnavnega naroka in glavne obravnave, vendar to okoliščino, na katero opozarja obdolženi, ni spregledati.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 90-9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - utemeljen odpovedni razlog - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija
Toženka je dokazala, da ji je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upadel obseg frizerskih storitev. Odpovedni razlog temelji na ekonomskih okoliščinah v času odpovedi, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da poslovni razlog ne obstaja, ker se nanaša na oceno o morebitni bodoči nezmožnosti zagotavljanja dela.
Pritožbene navedbe (da so kriteriji toženke za doseganje norme previsoki in nerealni, da so bili cilji o dvigu prometa na 70 % v salonu postavljeni zelo visoko oziroma da je norma očitno pretirana) niso bistvene, saj toženka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov oziroma iz razloga nesposobnosti, temveč iz poslovnega razloga.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 286, 286/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - neopravičen izostanek z dela
Če delavec zatrjuje, da mu je delodajalec odobril odsotnost zaradi koriščenja dopusta oziroma ur po razumevanju tožnika tako dolgo, dokler ne porabi ur oziroma dopusta, delodajalec pa navaja, da mu tega ni odobril, je delavcu treba omogočiti, da na zagovoru pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasni razloge za svojo odsotnost z dela.
Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, da je delavec od 25. 3. 2022 dalje neopravičeno izostal z dela, ne pomeni odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj toženec ni očital tožniku kršitve obveznosti obveščanja, temveč neupravičen izostanek z dela, kar je kvečjemu odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožniku pripada odškodnina za toliko ur dela, kot jih je v času predvidenega tedenskega počitka dodatno opravil. Tožnik je vtoževal odškodnino v višini osmih ur dela za vsak nezagotovljen dan tedenskega počitka. Vendar pa toženka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje sploh ni ugovarjala tožnikovim trditvam glede števila opravljenih ur dela na dni zatrjevanega neizkoriščenega tedenskega počitka (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - nepopolna tožba - določen tožbeni zahtevek - pravočasna dopolnitev tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - laična pritožba
Tožnik ob vložitvi tožbe ni določno postavil zahtevka, niti ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje ga je zato s sklepom pozvalo k popravi in mu natančno pojasnilo, da mora oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot naj se glasi izrek sodbe, prav tako mu je pojasnilo, da naj kot vrednost spornega predmeta označi vrednost sporne parcele. Tožnik se je na pozivni sklep pravočasno odzval ter vztrajal, da je njegov zahtevek razviden iz prvotne tožbe in se glasi na ugotovitev, da je parcela 132/5, k. o. X, gradbena parcela, kar je v skladu s sklepom zapuščinskega sodišča. Tudi če bi temu pritrdili (kljub temu, da tožba ni oblikovana v skladu s sodno prakso), pa sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v dopolnitvi tožbe ni jasno opredelil vrednosti spornega predmeta, saj je to navedel v novih dinarjih.
V sodni praksi je večinsko stališče, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.