Ker upnik zoper plačilni nalog ni vložil ugovora, dejstva o plačilu sodne takse že pred izdajo navedenega plačilnega naloga, ne more več uveljaviti v pritožbeno izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o presumpciji umika predloga za začasno odredbo zaradi neplačila sodne takse po plačilnem nalogu.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2.
prekinitev pravdnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv na obseg stečajne mase - obrazloženost odločitve - izjema od pravila
Situacija, ko sodišče kljub stečaju ne prekine pravdnega postopka, je izjema, zato bi jo sodišče moralo obrazložiti, če bi ugotovilo, da je podana.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški in nagrada sodnega cenilca - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Sodišče prve stopnje je najverjetneje spregledalo že izdani sklep o stroških sodne cenilke za cenitev z dne 21. 12. 2022, ki ga je izdalo v nekoč vodilni zadevi VL 29439/2021 (ustavljena s sklepom z dne 17. 8. 2021) s pristopljenimi zadevami VL 37038/2021 (obravnavana zadeva), VL 49941/2021, VL 21236/2022. Sklep je že pravnomočen. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je v elektronskem vpisniku ob izpodbijanem sklepu zaznamovalo, da gre za napačen sklep o stroških cenilke.
izvršba na denarno terjatev - rubež terjatve - premoženje v tujini - vročitev sklepa o izvršbi - dolžnikov dolžnik
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast.
DZ člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - skrb za dom in družino - nematerialni prispevek zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pobotni ugovor v pravdi - zavrnitev pobotnega ugovora - pobot terjatev - procesni pobot - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - vsebina sodbenega izreka pri pobotu
Golo dejstvo, da tožnica zaradi določenih zdravstvenih težav ni bila uspešna pri zaposlitvi na določeno delovno mesto, ne pomeni, da ni mogla opravljati gospodinjskih in vzgojnih nalog družine. Ob toženčevi zaposlenosti in odsotnosti, kot jo je sam prikazoval, je bil za normalno funkcioniranje družinskega življenja in skrb dveh mld. otrok bistveno večji del teh opravil, varstva in vzgoje na tožnici.
Ker je bil tožničin zahtevek zavrnjen, ni osnove za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. Le če sodišče ugotovi obstoj tožničine terjatve (v celoti ali delno), odloča tudi o pobotnem ugovoru (v tričlenskem izreku). Odločitev torej odpade, če sodišče ne ugotovi obstaja oziroma utemeljenosti tožnikove terjatve. Tožbeni zahtevek se brez razprave o nasprotni terjatvi toženca zavrne, v razlogih sodbe pa sodišče zgolj pojasni, da zaradi tega ni obravnavalo ugovora pobota v pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070257
KZ-1 člen 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - presoja dejanskega stanja
Dvoma v pravilne zaključke izpodbijane sodbe pritožnik ne more vzbuditi niti s citiranjem določbe 17. člena ZKP in golo navedbo, da sodišče prve stopnje ni ničesar izvedlo v njegovo korist. V nasprotju s prepričanjem pritožnika je namreč sodišče prve stopnje izvedlo in tehtno dokazno ocenilo tako obremenilne kot razbremenilne dokaze, zgolj zato ker (utemeljeno) ni verjelo s strani obdolženca predlaganima pričama, pa to ne pomeni, da je kršilo navedeno določbo.
Sodišče prve stopnje je zlasti na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. A. A., ki je pregledal vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo za oškodovanca kot tožilca, ugotovilo, da se njegove navedbe o poškodbah niso potrdile v pregledani dokumentaciji, zaradi česar nobena od zapisanih diagnoz ni postala dokazana diagnoza, sam zapis šifer diagnoz pa ne predstavlja objektivizacije telesnih poškodb.
Skladno z določbo drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je bila pokojnina pravilno odmerjena v višini 58,5 % od pravnomočne pokojninske osnove. Odločilno je namreč leto 2020 (tedaj je odmerni odstotek znašal 58,5 %), ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZFPPIPP člen 18, 22, 22/1, 22/1-2, 322, 322/1, 322/1-3, 337, 337/1, 337/2, 342. ZPP člen 3, 3/3.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe - ožje povezane osebe - konflikt interesov - skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica
Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.
napotitev dediča na pravdo - nevložitev tožbe - pogodba o preužitku - dokončanje zapuščinskega postopka - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Pritožnik, ki tudi sam priznava, da tožbe za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku ni vložil, s pritožbenimi navedbami o grdem ravnanju z mamo in o razlogih, zakaj tožbe ni vložil, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju.
Na podlagi istih razlogov je rok že bil podaljšan, novih okoliščin in razlogov, zaradi katerih upnik prosi za podaljšanje roka, pa v predlogu ni navedel.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen
Pritožbena trditev, da znak kaznivega dejanja preslepitve drugega ni ustrezno opredeljen v konkretnem delu obtožnice, ni utemeljen. V konkretnem delu obtožnice so namreč navedena vsa tista ravnanja obtoženega, ki so oškodovanca preslepila, da je za obtoženega opravljal podizvajalska dela in ves čas verjel, da mu bo obtoženi plačal, ob dejstvu, da je oškodovanec že v preteklosti delal za obtoženca, mu ves čas plačeval manjše zneske, ki so bili plačani z zamudo, da mu je kazal slike nove hiše, s čimer je utrjeval oškodovančevo prepričanje, da ima zadostna premoženjska sredstva, ob tem, da mu je zamolčal, da so njegovi bančni računi obremenjeni s sklepi o izvršbah, da je stanje na njegovih računih pri Banki X. in Banki Y. d.d. pozitivno zgolj iz razloga nakazil gotovine, stanje na računu pri Banki W. pa celo negativno, pri čemer je opisano, da je obtoženi v kritičnem obdobju z bančnega računa dvigoval gotovino, v zneskih, ki so presegali zneske po posameznih izstavljenih računih.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - novo dejstvo oziroma nov dokaz - izvedba dokaza - dokazna ocena - verodostojnost priče - relevantnost dokaza - dokazna moč
Pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahteve za obnovo postopka preizkus novih dokazov in dejstev temelji tudi na njihovi konfrontaciji z dokazi in dejstvi, ki so podlaga za oceno dejanskega stanja v pravnomočni sodbi, ki ohranja moč pravnomočno presojene stvari vse dotlej, dokler je novi dokazi in dejstva ne ovržejo. V postopku odločanja o zahtevi za obnovo postopka, ki poteka na nejavni seji, se sodišče seznani z vsebino novih dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v poizvedbenem postopku (na primer z zapisniki o zaslišanju prič), posredno s tem pa tudi z njihovo dokazno močjo (na primer v smislu popolnosti ali doslednosti izpovedbe priče, relevantnosti zatrjevanih dejstev itd.). Če sodišče ob tem v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka izpostavi določena notranja neskladja ali vrzeli v izpovedbi priče, zgolj na podlagi tega sodišču še ni mogoče očitati, da je zunaj glavne obravnave vnaprej ocenjevalo verodostojnost njene izpovedbe.
ZPP člen 151, 154, 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16. ZUP člen 113, 113/1, 113/2. ZDSS-1 člen 7.
povračilo stroškov postopka
Sodno socialni spori se že načeloma vodijo zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe o pravicah iz sistema socialne varnosti. Pri odločanju o povračilu stroškov postopka se po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih zadevah uporablja 16. Tarifna št. OT. Le kadar gre za t.i. direktne tožbe iz stvarne pristojnosti socialnega sodišča po 7. členu ZDSS-1, se pri povračilu stroškov na temelju č. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT, ki odkazuje na uporabo 19. Tarifne št., upošteva ocenljiva vrednost, ki pa v predmetni zadevi ni podana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor pred odpovedjo - prevoz na delo in z dela - kraj dejanskega bivanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnica toženki sporočala napačne podatke o tem, da je po službi odšla na Otočec oziroma da je prišla v službo z Otočca (kršitev 36. člena ZDR-1), s tem pa zavedla toženko, da ji je plačala višje potne stroške, kot bi ji pripadali (kršitev 37. člena ZDR-1).
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - nedovoljene pritožbene novote - prodajna pogodba - stvarne napake
Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožnica navedb toženke ne more prerekati šele v pritožbi (gre za nedovoljene pritožbene novote). V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožnica navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Vsaka stranka lahko vloži še eno pripravljalno vlogo, tako da bi lahko tožnica v 8 dneh po prejemu odgovora na dopolnitev tožbe vložila pripravljalno vlogo, v kateri bi odgovorila na navedbe toženke. Te možnosti tožnica ni izkoristila, čeprav ji je bil odgovor toženke vročen in je bila obveščena, da lahko nanj odgovori. Zato so ostale navedbe toženke nepreprekane in se kot takšne štejejo za resnične.
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlagalni delikt - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - neprihod na narok - interes za kazenski pregon - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesne predpostavke za pregon
Izostanek oškodovanke iz naroka za glavno obravnavo bo potrebno presojati z vidika, ali je izkazala interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, saj glede na navedeno obstaja dvom o tej okoliščini. Na to opozarja tudi obdolženi v pritožbi, ko navaja, da oškodovanka ni pristopila niti na predobravnavni narok, čeprav je vabilo bilo izkazano. Pri tem pa je potrebno razlikovati fazo postopka predobravnavnega naroka in glavne obravnave, vendar to okoliščino, na katero opozarja obdolženi, ni spregledati.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068453
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
neizkoriščen letni dopust - vrnitev delavca na delo po pravnomočni sodbi - izraba letnega dopusta - neizrabljen letni dopust
Ker je tožnik še vedno v delovnem razmerju, ni upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, temveč do izrabe oziroma koriščenja dopusta, kot primarne pravice.
V posledici nezakonite odpovedi je pridobil pravico do (naknadnega) koriščenja priznanega števila dni letnega dopusta, pri čemer potek obdobja za prenos na podlagi 162. člena ZDR-1 ni relevanten, ker je to določbo, glede na stališča sodne prakse SEU, potrebno razlagati tako, da ne vključuje tudi položaja, kot je konkretni, ko delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice.
udeležba v nepravdnem postopku - prijava udeležbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
V tem nepravdnem postopku bi imela pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila udeležba zavrnjena, zavrnjena prijaviteljica A. d. o. o., nima pa ga nasprotna udeleženka postopka, saj odločitev, da se prijaviteljici ne dopusti udeležba, na pravni in procesni položaj nasprotne udeleženke (ne v tem nepravdnem postopku ne v okviru pravic materialnega prava) ne more vplivati. Tudi izboljšati si ga ne more, saj izpodbijani sklep za nasprotno udeleženko kot pritožnico ne pomeni neugodne odločbe, saj se zavrnitev udeležbe ne nanaša nanjo, ampak na prijaviteljico te udeležbe. Pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa, ki je predpostavka za dopustnost pritožbe, pa bi morala nasprotna udeleženka izkazati, da bo lahko zaščitila svoj pravni položaj. Njen interes bi moral biti praven in konkreten; korist, ki jo pričakuje od sodišča, bi se morala odražati v določeni sferi njenih pravic. Kaj takega pa iz pritožbenih navedb ne izhaja.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - odmera kazni
Glede na ugotovljene okoliščine, ko je obdolženka vozila pod vplivom kar štirih psihoaktivnih zdravil in bila predhodno že dvakrat obravnavana za prekrške zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ocena, da je izrečena stranska kazen v trajanju enega leta povsem primerna. Ne gre prezreti, da je bila oškodovanka B. B. v obravnavani prometni nezgodi hudo telesno poškodovana in bo njeno zdravje ostalo za vselej v manjši meri okvarjeno. Tako okoliščine, ki jih v svoji pritožbi poudarja zagovornica, ne morejo omajati pravilnosti prvostopenjske odločitve, saj bo tudi po presoji sodišča druge stopnje enoletno obdobje primerno, da bo obdolženka v celoti ozavestila nujnost doslednega spoštovanja cestnoprometnih predpisov.