ZVO-1 člen 144, 146c. OZ člen 240, 329, 329/1. ZMV člen 40. ZMV-1 člen 39. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
kršitev pogodbe - vrnitev prejetih sredstev - nepovratna sredstva - nepovratna finančna vzpodbuda - pogodba o sofinanciranju - državna pomoč - dodelitev pomoči - obremenjevanje in uničenje okolja - odjava vozila iz prometa - uničenje vozila - nemožnost izpolnitve pogodbe - namen pogodbe
Ker je toženka vozilo zaradi uničenja morala odjaviti iz prometa, ni mogla izpolniti pogodbene obveznosti, da vozilo v prometu uporablja najmanj tri leta in ga v tem času ne odtuji.
Sodišče prve stopnje se je napačno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP in spregledalo, da je tožeča stranka z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uveljavljala t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, pri katerem v skladu s 186. členom ZPP privolitev tožene stranke ni potrebna (ob predpostavki, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek stvarno pristojno isto sodišče ter predvidena ista vrsta postopka).
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - novo dejstvo oziroma nov dokaz - izvedba dokaza - dokazna ocena - verodostojnost priče - relevantnost dokaza - dokazna moč
Pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahteve za obnovo postopka preizkus novih dokazov in dejstev temelji tudi na njihovi konfrontaciji z dokazi in dejstvi, ki so podlaga za oceno dejanskega stanja v pravnomočni sodbi, ki ohranja moč pravnomočno presojene stvari vse dotlej, dokler je novi dokazi in dejstva ne ovržejo. V postopku odločanja o zahtevi za obnovo postopka, ki poteka na nejavni seji, se sodišče seznani z vsebino novih dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v poizvedbenem postopku (na primer z zapisniki o zaslišanju prič), posredno s tem pa tudi z njihovo dokazno močjo (na primer v smislu popolnosti ali doslednosti izpovedbe priče, relevantnosti zatrjevanih dejstev itd.). Če sodišče ob tem v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka izpostavi določena notranja neskladja ali vrzeli v izpovedbi priče, zgolj na podlagi tega sodišču še ni mogoče očitati, da je zunaj glavne obravnave vnaprej ocenjevalo verodostojnost njene izpovedbe.
denarna socialna pomoč - materialni položaj - nepremičnina
V okoliščinah obravnavanega primera je brez vsakršne podlage toženkino zatrjevanje, da bi si z višjo kupnino zagotovil sredstva za preživljanje, saj ni z ničemer izkazano, da bi 1/3 delež nepremičnine v izredno slabem in nevzdrževanem stanju bilo sploh mogoče prodati za višjo kupnino.
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 2, 40. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 14, 28. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/1, 29/3, 29/4,.
izterjava stanovanjskih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - sklenitev pogodbe o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - sprememba zakonodaje - veljavnost pogodbe o upravljanju - imenovanje upravnika - način delitve in obračuna stroškov - stroški ogrevanja - število uporabnikov stanovanja - ključ delitve stroškov - pravilnik
Toženec se sicer v pritožbi obširno sklicuje na novelo SZ-1E z dne 26. 5. 2021, ki je izrecno določila, da se pogodba o upravljanju sklene za eno večstanovanjsko stavbo in ne več na ravni posameznega vhoda ter je etažnim lastnikom določila rok 5 let, v katerem naj takšna stanja ustrezno uredijo (prvi odstavek 41. člena SZ-1E). V nasprotju s toženčevim prepričanjem pa je (ravno) iz te določbe in dejstva, da je določila prehodno obdobje, da se takšna neurejena stanja uredijo, jasno razvidno, da prej sklenjene pogodbe o upravljanju še vedno veljajo (in da je bilo možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več upravnikov). Pri tem ne vzdrži pritožbeni očitek, da naj bi ta določba urejala le primere, ko ima vsak vhod v večstanovanjski stavbi drugega upravnika. Takšna razlaga je preozka. Tudi v konkretnem primeru, ko so etažni lastniki obeh vhodov izbrali istega upravnika, je ključno to, da so odločitve o imenovanju upravnika sprejeli za vsak posamezni vhod posebej. Na nivoju vsakega posameznega vhoda so sklenili tudi samostojne pogodbe o upravljanju.
Upravnik je pri obračunu in delitvi stroškov ogrevanja prostorov vezan samo na podatek, ki izhaja iz uradnih evidenc, to je neto površino.
Veljavni Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli določa, da se osnovni porabniški deleži posameznih delov stavbe za ogrevanje korigirajo s korekturnimi faktorji zaradi izenačitve vpliva lege posameznih delov v stavbi. Njegov 28. člen nadalje določa, da se lahko še do 1. 1. 2025 uporabljajo tudi korekturni faktorji, določeni na podlagi prej veljavnega Pravilnika. Slednji v 14. členu jasno specificira način določitve korekturnih faktorjev. Iz vsebine spisa ne izhaja, da bi bili v obravnavani zadevi takšni korekturni faktorji uporabljeni. Nenazadnje že sodišče prve stopnje v 46. točki obrazložitve ugotovi, da se obe stranki strinjata, da se korekturni faktorji (še) niso oblikovali.
Število uporabnikov posamezne enote je en izmed kriterijev, ki se upošteva pri delitvi obratovalnih stroškov. Velja namreč, da tisti uporabniki, ki so zaradi različnih okoliščin dlje časa odsotni teh stroškov ne plačujejo. Tako je skladno z načelom pravičnosti ključno, da so spremembe, sporočene s strani uporabnikov verodostojne in da je upravnikova evidenca o številu oseb pravilna. Slednje pa glede na jasno določbo konkretnega Pravilnika pomeni, da mora biti sprememba števila uporabnikov dokazljiva z uradnimi listinami, in da zgolj 'prazno' obvestilo ne zadostuje.
DZ člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - skrb za dom in družino - nematerialni prispevek zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pobotni ugovor v pravdi - zavrnitev pobotnega ugovora - pobot terjatev - procesni pobot - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - vsebina sodbenega izreka pri pobotu
Golo dejstvo, da tožnica zaradi določenih zdravstvenih težav ni bila uspešna pri zaposlitvi na določeno delovno mesto, ne pomeni, da ni mogla opravljati gospodinjskih in vzgojnih nalog družine. Ob toženčevi zaposlenosti in odsotnosti, kot jo je sam prikazoval, je bil za normalno funkcioniranje družinskega življenja in skrb dveh mld. otrok bistveno večji del teh opravil, varstva in vzgoje na tožnici.
Ker je bil tožničin zahtevek zavrnjen, ni osnove za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. Le če sodišče ugotovi obstoj tožničine terjatve (v celoti ali delno), odloča tudi o pobotnem ugovoru (v tričlenskem izreku). Odločitev torej odpade, če sodišče ne ugotovi obstaja oziroma utemeljenosti tožnikove terjatve. Tožbeni zahtevek se brez razprave o nasprotni terjatvi toženca zavrne, v razlogih sodbe pa sodišče zgolj pojasni, da zaradi tega ni obravnavalo ugovora pobota v pravdi.
ZKP člen 18, 18/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 74. URS člen 38.
videonadzor - določljivost - informacijska zasebnost - osebni podatek - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka
Glede na ustaljeno stališče, da vsaka kršitev zakona (v obravnavani zadevi ZVOP-1) pri pridobivanju dokaza sama po sebi ni razlog za njegovo izločitev, saj je (ne)zakonitost obdelave takšnega dokaza odvisna od vrednostne ocene (kazenskega) sodišča, je z vidika kršitve 38. člena URS odločilno, da je fizična oseba določljiva, če se lahko identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov ali ne zahteva veliko časa.
URS člen 26, 53, 54.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8, 9.. ZZZDR-UPB1 člen 53, 54, 106, 119, 121.. DZ člen 157, 161.. ZNP-1 člen 102. ZPP člen 4, 362.
največja korist otroka - odškodninska odgovornost države - Center za socialno delo (CSD) - stiki z otrokom - postavitev izvedenca - duševne bolečine - teorija o adekvatni vzročnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - osebnostna pravica - protipravnost ravnanja policistov - varstvo in vzgoja otroka - običajno prebivališče - namestitev v krizni center - glavna obravnava v ponovljenem postopku
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo.
Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom.
Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bila odvzeta možnost soodločanja glede koristi otroka. Ob takem stališču o podani ogroženosti otroka, ki mu je na načelni ravni pritrditi, kot tudi v konkretni situaciji, če se ga naveže na presojo, da bi ob ustreznem delovanju policistov in zatem CSD dejansko oče tedaj uspel v nameri, da z začasno odredbo prepreči, da mati otroka odpelje na B., bi to šele lahko bila podlaga za oceno protipravnosti ravnanj in posledično škodo, če bi se v rednem sodnem postopku presodilo, da je otrok iztrgan iz domačega okolja in s tem ogrožen ter posledično očetu omejeni stiki oz. družinsko življenje z otrokom. Okoliščina, da je mati „nezakonito“, torej brez soglasja očeta, ki ima pravico soodločati o tem vprašanju kot starš, otroka odpeljala, sama zase ne vodi še do sklepa, da bi to bilo nujno preprečiti, sicer sledi odškodninska odgovornost države in njenih organov, ki so to namero zaznali oz. jih je na to že 23.12.2016 opozoril tožnik, kot poenostavljeno meni tožnik. Ta okoliščina je le upoštevana (kot pomembna, a ne edina) pri oceni, ali je otrok bil zaradi tega ravnanja ogrožen. Upoštevati ni le pravice tožnika, ki jih ima v okviru starševske skrbi, pač pa predvsem pravice otroka, ki so vselej v ospredju in ki v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069283
DZ člen 7, 7/4, 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop - ogroženost otroka - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - izvedba dodatnih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - koristi otroka kot pravni standard - pridobitev mnenja otroka
V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zaradi narave ugotovljenih kršitev pa pritožbeno sodišče ni moglo presojati obširnih pritožbenih izvajanj, s katerimi okrožna državna tožilka uveljavlja (tudi) pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tozadevno pritožbeno sodišče vendarle zgolj pripominja, da mora tudi oprostilna sodba v sklopu celostne dokazne ocene vsebovati logične, prepričljive in življenjske razloge o tem, zakaj kljub številnim obremenilnim dokazom slednji ne zadoščajo za obsodbo.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - dokaz prehoda obveznosti
Predložena overjena izjava (vsaj) glede višine terjatve do preostalega poroka ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ, saj višina zgolj iz same listine ni preverljiva in je ni mogoče preizkusiti oziroma temu izvršilni postopek niti ni namenjen.
URS člen 22. DZ člen 74. ZPP člen 115, 115/2, 224, 224/1, 258, 258/2, 291, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek stranke - neopravičena odsotnost z naroka - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - pravica stranke do obravnavanja - verodostojna listina kot dokaz
Ker toženca nista predložila ustreznih dokazil, s katerimi bi svoj izostanek iz naroka za glavno obravnavo opravičila, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem strank utemeljeno opustilo (drugi odstavek 258. člena ZPP), upoštevaje, da sta bila toženca opozorjena na posledice, če se vabilu na narok dne 23. 8. 2022 ne bi odzvala.
ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/2, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - dokazno breme delodajalca - trajajoča kršitev - zaposlitev pri drugem delodajalcu - razlika v plači - odškodnina - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - višina denarnega povračila
Toženka ni pojasnila časovnega poteka posameznih dogodkov oziroma iz njenih navedb ni razvidno, kdaj naj bi se sporni dogodki zgodili, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka. Objektivni rok za podajo odpovedi pa je vezan na čas storitve kršitve in ni odvisen od tega, kdaj je za kršitev izvedel delodajalec.
Tožnica je bila zaradi nezakonitega ravnanja toženke, in sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oškodovana za znesek v višini razlike prejete in pripadajoče plače, pri čemer ni utemeljen pritožbeni ugovor toženke, da lahko tožnica zahteva škodo le kot neto znesek plače. Tožničin zahtevek ni bil zahtevek za plačo, temveč za odškodnino.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068453
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
neizkoriščen letni dopust - vrnitev delavca na delo po pravnomočni sodbi - izraba letnega dopusta - neizrabljen letni dopust
Ker je tožnik še vedno v delovnem razmerju, ni upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, temveč do izrabe oziroma koriščenja dopusta, kot primarne pravice.
V posledici nezakonite odpovedi je pridobil pravico do (naknadnega) koriščenja priznanega števila dni letnega dopusta, pri čemer potek obdobja za prenos na podlagi 162. člena ZDR-1 ni relevanten, ker je to določbo, glede na stališča sodne prakse SEU, potrebno razlagati tako, da ne vključuje tudi položaja, kot je konkretni, ko delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - odmera kazni
Glede na ugotovljene okoliščine, ko je obdolženka vozila pod vplivom kar štirih psihoaktivnih zdravil in bila predhodno že dvakrat obravnavana za prekrške zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ocena, da je izrečena stranska kazen v trajanju enega leta povsem primerna. Ne gre prezreti, da je bila oškodovanka B. B. v obravnavani prometni nezgodi hudo telesno poškodovana in bo njeno zdravje ostalo za vselej v manjši meri okvarjeno. Tako okoliščine, ki jih v svoji pritožbi poudarja zagovornica, ne morejo omajati pravilnosti prvostopenjske odločitve, saj bo tudi po presoji sodišča druge stopnje enoletno obdobje primerno, da bo obdolženka v celoti ozavestila nujnost doslednega spoštovanja cestnoprometnih predpisov.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 90-9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - utemeljen odpovedni razlog - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija
Toženka je dokazala, da ji je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upadel obseg frizerskih storitev. Odpovedni razlog temelji na ekonomskih okoliščinah v času odpovedi, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da poslovni razlog ne obstaja, ker se nanaša na oceno o morebitni bodoči nezmožnosti zagotavljanja dela.
Pritožbene navedbe (da so kriteriji toženke za doseganje norme previsoki in nerealni, da so bili cilji o dvigu prometa na 70 % v salonu postavljeni zelo visoko oziroma da je norma očitno pretirana) niso bistvene, saj toženka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov oziroma iz razloga nesposobnosti, temveč iz poslovnega razloga.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - nedovoljene pritožbene novote - prodajna pogodba - stvarne napake
Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožnica navedb toženke ne more prerekati šele v pritožbi (gre za nedovoljene pritožbene novote). V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožnica navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Vsaka stranka lahko vloži še eno pripravljalno vlogo, tako da bi lahko tožnica v 8 dneh po prejemu odgovora na dopolnitev tožbe vložila pripravljalno vlogo, v kateri bi odgovorila na navedbe toženke. Te možnosti tožnica ni izkoristila, čeprav ji je bil odgovor toženke vročen in je bila obveščena, da lahko nanj odgovori. Zato so ostale navedbe toženke nepreprekane in se kot takšne štejejo za resnične.
ZST-1 člen 6, 6/2, 6b, 6b/1, 6c, 6c/1. ZPP člen 105, 105/2, 105/3, 105a, 116.
pravočasnost plačila sodne takse - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba se šteje za umaknjeno - taksa za pritožbo
Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro predhodnega računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Ta določba pa ne zajema primerov, ko bo plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da bo ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pred potekom roka za plačilo, denarno nakazilo pa bo prispelo na račun sodišča šele po štirih ali več delovnih dneh po izteku roka, zaradi česar bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka ali o zavrženju zasebne tožbe (v konkretnem primeru pritožbe). V teh primerih ima taksni zavezanec v skladu s 6.c členom ZST-1 možnost zoper tak sklep vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - nepopolna tožba - določen tožbeni zahtevek - pravočasna dopolnitev tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - laična pritožba
Tožnik ob vložitvi tožbe ni določno postavil zahtevka, niti ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje ga je zato s sklepom pozvalo k popravi in mu natančno pojasnilo, da mora oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot naj se glasi izrek sodbe, prav tako mu je pojasnilo, da naj kot vrednost spornega predmeta označi vrednost sporne parcele. Tožnik se je na pozivni sklep pravočasno odzval ter vztrajal, da je njegov zahtevek razviden iz prvotne tožbe in se glasi na ugotovitev, da je parcela 132/5, k. o. X, gradbena parcela, kar je v skladu s sklepom zapuščinskega sodišča. Tudi če bi temu pritrdili (kljub temu, da tožba ni oblikovana v skladu s sodno prakso), pa sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v dopolnitvi tožbe ni jasno opredelil vrednosti spornega predmeta, saj je to navedel v novih dinarjih.