Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti. Ker je torej izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na naroku za obravnavo predloga za določitev sodnih penalov, na katerem je strokovna sodelavka opravljala ogled in izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja dolžnica v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
SPZ člen 25, 31, 35. ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - nesklepčnost tožbe - zamenjava ključavnice - samopomoč - samovoljno ravnanje - način izvrševanja soposesti - izključitev iz soposesti - motenje soposesti - varstvo med več posestniki - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - pravno odločilna dejstva - dokazovanje - ekonomski interes - ugotovitveni del zahtevka - neznaten uspeh
Soposest je nekaj manj kot posest. Zato ne drži, da je tožba, ki se glasi na posest in ne soposest, nesklepčna.
Ker je samopomoč izjema od pravila o posestnem varstvu, jo je treba interpretirati izjemno restriktivno. Dejanje samopomoči mora biti zato usmerjeno v vzpostavitev prejšnjega (so)posestnega stanja. Če pa se oseba samopomoči posluži na način, da povsem prepreči izvrševanje (so)posesti, prekorači dovoljeno samopomoč.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je potrebno, ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, razmejiti prave judikatne terjatve, ki zastarajo v desetih letih, od tistih, ki predstavljajo občasne terjatve, ki zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 431, 431/2, 431/2-2.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - ugovor dolžnika proti prevzemniku - po zakonu overjena zasebna listina - overitev podpisa - pogodba o odstopu terjatve - veljavnost pogodbe
Pogoj iz 24. člena ZIZ je med drugim izpolnjen, če se sodišču predloži „po zakonu overjena zasebna listina“. Ker ZIZ nima posebnih določb o listinah, s katerimi se izkazuje prehod terjatve, je tudi po oceni sodišča druge stopnje treba navedeni pojem razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki drugega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu overjen podpis zavezanca. Overitev vsebine pogodbe o odstopu in overitev tudi podpisa prevzemnika terjatve nista potrebna.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo, da so ugovorne navedbe glede neverodostojnosti podpisa na pogodbi o odstopu v izvršilnem postopku pravno nepomembne. Pri tej presoji namreč ne gre za presojo veljavnosti izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku ni dopustna. Dolžnica se lahko v okviru edinega ugovornega razloga v tem postopku opre prenosu terjatve z uveljavljanjem neveljavnosti pogodbe o odstopu.
DZ člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - skrb za dom in družino - nematerialni prispevek zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pobotni ugovor v pravdi - zavrnitev pobotnega ugovora - pobot terjatev - procesni pobot - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - vsebina sodbenega izreka pri pobotu
Golo dejstvo, da tožnica zaradi določenih zdravstvenih težav ni bila uspešna pri zaposlitvi na določeno delovno mesto, ne pomeni, da ni mogla opravljati gospodinjskih in vzgojnih nalog družine. Ob toženčevi zaposlenosti in odsotnosti, kot jo je sam prikazoval, je bil za normalno funkcioniranje družinskega življenja in skrb dveh mld. otrok bistveno večji del teh opravil, varstva in vzgoje na tožnici.
Ker je bil tožničin zahtevek zavrnjen, ni osnove za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. Le če sodišče ugotovi obstoj tožničine terjatve (v celoti ali delno), odloča tudi o pobotnem ugovoru (v tričlenskem izreku). Odločitev torej odpade, če sodišče ne ugotovi obstaja oziroma utemeljenosti tožnikove terjatve. Tožbeni zahtevek se brez razprave o nasprotni terjatvi toženca zavrne, v razlogih sodbe pa sodišče zgolj pojasni, da zaradi tega ni obravnavalo ugovora pobota v pravdi.
DZ člen 7, 141, 141/1, 143, 157, 157/2, 157/3, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - tehtanje okoliščin - mnenje otroka - začasno bivanje v zavodu - javni vzgojno izobraževalni zavod
Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069700
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 351, 352. ZGD-1 člen 135. ZIZ člen 243. OZ člen 417, 427, 427/1, 428, 429, 430, 431, 1022, 1022/2.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - družbenik izbrisane družbe kot dolžnik - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja - subsidiarna odgovornost - hipotekarno jamstvo - hipotekarno zavarovanje - hipoteka - poroštvo - neplačevitost dolžnika - izbris stečajnega dolžnika iz registra - načelo akcesornosti - odstop od načela akcesornosti - prenehanje hipoteke - pripoznava dolga - prevzem dolga - cesija - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - zavarovanje tujega dolga
Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015.
Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 2, 40. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 14, 28. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/1, 29/3, 29/4,.
izterjava stanovanjskih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - sklenitev pogodbe o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - sprememba zakonodaje - veljavnost pogodbe o upravljanju - imenovanje upravnika - način delitve in obračuna stroškov - stroški ogrevanja - število uporabnikov stanovanja - ključ delitve stroškov - pravilnik
Toženec se sicer v pritožbi obširno sklicuje na novelo SZ-1E z dne 26. 5. 2021, ki je izrecno določila, da se pogodba o upravljanju sklene za eno večstanovanjsko stavbo in ne več na ravni posameznega vhoda ter je etažnim lastnikom določila rok 5 let, v katerem naj takšna stanja ustrezno uredijo (prvi odstavek 41. člena SZ-1E). V nasprotju s toženčevim prepričanjem pa je (ravno) iz te določbe in dejstva, da je določila prehodno obdobje, da se takšna neurejena stanja uredijo, jasno razvidno, da prej sklenjene pogodbe o upravljanju še vedno veljajo (in da je bilo možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več upravnikov). Pri tem ne vzdrži pritožbeni očitek, da naj bi ta določba urejala le primere, ko ima vsak vhod v večstanovanjski stavbi drugega upravnika. Takšna razlaga je preozka. Tudi v konkretnem primeru, ko so etažni lastniki obeh vhodov izbrali istega upravnika, je ključno to, da so odločitve o imenovanju upravnika sprejeli za vsak posamezni vhod posebej. Na nivoju vsakega posameznega vhoda so sklenili tudi samostojne pogodbe o upravljanju.
Upravnik je pri obračunu in delitvi stroškov ogrevanja prostorov vezan samo na podatek, ki izhaja iz uradnih evidenc, to je neto površino.
Veljavni Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli določa, da se osnovni porabniški deleži posameznih delov stavbe za ogrevanje korigirajo s korekturnimi faktorji zaradi izenačitve vpliva lege posameznih delov v stavbi. Njegov 28. člen nadalje določa, da se lahko še do 1. 1. 2025 uporabljajo tudi korekturni faktorji, določeni na podlagi prej veljavnega Pravilnika. Slednji v 14. členu jasno specificira način določitve korekturnih faktorjev. Iz vsebine spisa ne izhaja, da bi bili v obravnavani zadevi takšni korekturni faktorji uporabljeni. Nenazadnje že sodišče prve stopnje v 46. točki obrazložitve ugotovi, da se obe stranki strinjata, da se korekturni faktorji (še) niso oblikovali.
Število uporabnikov posamezne enote je en izmed kriterijev, ki se upošteva pri delitvi obratovalnih stroškov. Velja namreč, da tisti uporabniki, ki so zaradi različnih okoliščin dlje časa odsotni teh stroškov ne plačujejo. Tako je skladno z načelom pravičnosti ključno, da so spremembe, sporočene s strani uporabnikov verodostojne in da je upravnikova evidenca o številu oseb pravilna. Slednje pa glede na jasno določbo konkretnega Pravilnika pomeni, da mora biti sprememba števila uporabnikov dokazljiva z uradnimi listinami, in da zgolj 'prazno' obvestilo ne zadostuje.
ZPP člen 151, 154, 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16. ZUP člen 113, 113/1, 113/2. ZDSS-1 člen 7.
povračilo stroškov postopka
Sodno socialni spori se že načeloma vodijo zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe o pravicah iz sistema socialne varnosti. Pri odločanju o povračilu stroškov postopka se po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih zadevah uporablja 16. Tarifna št. OT. Le kadar gre za t.i. direktne tožbe iz stvarne pristojnosti socialnega sodišča po 7. členu ZDSS-1, se pri povračilu stroškov na temelju č. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT, ki odkazuje na uporabo 19. Tarifne št., upošteva ocenljiva vrednost, ki pa v predmetni zadevi ni podana.
bančna garancija - garancijski rok - garancija za napake stvari - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla
Zgolj prizadevanja tožeče stranke - podjemnika za odpravo napak, ki so se na izvršenem delu pokazale v garancijski dobi, ne izkazuje, da je tožena stranka – naročnik del neutemeljeno prejela garancijski znesek do katerega iz temeljnega posla (pogodbe) ni imela pravice. Upravičenje naročnika garancije do vračila zneska, plačanega iz unovčene garancije, na podlagi 3. odstavka 1087. člena ZOR, je odvisno od utemeljenosti naročiteljevih ugovorov, ki se nanašajo na temeljni posel, v zvezi s katerim je bila dana garancija.
Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 29, 29/1, 29/2.
regresni zahtevek - prometna nezgoda - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - merilo skrajne skrbnosti - poledica - lokalna cesta - posipanje proti poledici - postavitev prometne signalizacije
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je vzdrževalka ceste ravnala s potrebno skrbnostjo. V obravnavanem primeru je šlo za lokalno cesto, podizvajalec prve toženke pa je posipavanje izvajal redno in je tudi na dan nezgode cesto v zgodnjih jutranjih urah ustrezno posipal. Izvedenec je namreč ugotovil, da je bilo izvedeno posipanje (glede na način in čas posipanja) najbolj učinkovit in ustrezen ukrep ter da na dan prometne nezgode niso poznane posebne in neobičajne zimske vremenske razmere, ki bi zahtevale dodatno preventivno ukrepanje. Ravnanje prve toženke v konkretni zadevi, ko niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi vzdrževalki ceste narekovale povečano skrbnost pri odpravljanju ali preprečevanju poledice, tako ustreza merilom zahtevane skrajne skrbnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00068300
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-2, 90/3, 90/4.
izbris vknjižbe hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - pogodbena hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.
denarna socialna pomoč - materialni položaj - nepremičnina
V okoliščinah obravnavanega primera je brez vsakršne podlage toženkino zatrjevanje, da bi si z višjo kupnino zagotovil sredstva za preživljanje, saj ni z ničemer izkazano, da bi 1/3 delež nepremičnine v izredno slabem in nevzdrževanem stanju bilo sploh mogoče prodati za višjo kupnino.
izvršba na denarno terjatev - rubež terjatve - premoženje v tujini - vročitev sklepa o izvršbi - dolžnikov dolžnik
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2.
prekinitev pravdnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv na obseg stečajne mase - obrazloženost odločitve - izjema od pravila
Situacija, ko sodišče kljub stečaju ne prekine pravdnega postopka, je izjema, zato bi jo sodišče moralo obrazložiti, če bi ugotovilo, da je podana.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - nedoločnost
Z edino preostalo pritožbeno navedbo, da jo vlaga zaradi nepravilnega ugotavljanja stanja obveznosti, dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni določno ugovarjal višini terjatve. Takšen ugovor ni bil obrazložen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00067561
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 965, 965/1.
izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote
Res je za pritrditi pritožniku, da je dejstvo, da je zavarovalna vsota omejena (ki je omejena že po samem zakonu) sicer obstajalo že v času odločanja pravdnega sodišča, vendar pa v času teka tega postopka ta še ni bila izčrpana, niti ni bilo znano, ali in kdaj bo do tega prišlo. Omejitev zavarovalne vsote do trenutka, ko se ta dejansko izčrpa, ni pomembna okoliščina in skladno z ustaljeno sodno prakso pomeni spremenjeno okoliščino glede na trenutek določitve obveznosti zavarovalnice. Ugovor, da je bilo zavarovalno kritje izčrpano, je tako mogoče veljavno uveljavljati v trenutku nastopa tega dejstva. Odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor prenehanja terjatve, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega dejstva ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, iz 8. točke prvega odstavka 55. člen ZIZ pravočasen in utemeljen, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna.
V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067201
OZ člen 190, 190/1, 198. SPZ člen 72, 72/2, 95, 95/1. ZPP člen 286b, 286b/1.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina in uporaba solastne stvari - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - prostovoljna izselitev solastnika - prostovoljna izselitev iz nepremičnine - pravica do uporabnine - odpoved pravici - dogovor strank - presoja dogovora strank - opustitev zaslišanja prič - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja za stranke - nepotreben dokaz z izvedencem - drugačna presoja dokazov
Konflikti v skupnosti izven zakonskih partnerjev, zaradi katerih se izven zakonski partner izseli iz solastne nepremičnine, ni samo po sebi zadosten oziroma utemeljen razlog, zaradi katerega bi bil ta nekdanji izven zakonski partner kot solastnik upravičen do uporabnine.
Ugotovljena pravno relevantna dejstva, ki utemeljuje odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari v skupni lastnini oziroma solastnini, so, da se je toženka iz hiše prostovoljno izselila, da ji toženec uporabe nepremičnine ni preprečeval oziroma da niso bile izkazane okoliščine, zaradi katerih upravičeno ni mogla souporabljati hiše, ter da tožnica ni izrazila želje in interesa, da se ponovno vseli v stanovanjsko hišo oziroma souporabe hiše ni zahtevala. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi zaradi med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, s katerim se je tožnica pravici do uporabnine odpovedala.
Res je bil izvedeni dokaz s postavitvijo izvedenca zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka že po temelju nepotreben, vendar zato o sodbi presenečenja ne moremo govoriti.