CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067201
OZ člen 190, 190/1, 198. SPZ člen 72, 72/2, 95, 95/1. ZPP člen 286b, 286b/1.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina in uporaba solastne stvari - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - prostovoljna izselitev solastnika - prostovoljna izselitev iz nepremičnine - pravica do uporabnine - odpoved pravici - dogovor strank - presoja dogovora strank - opustitev zaslišanja prič - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja za stranke - nepotreben dokaz z izvedencem - drugačna presoja dokazov
Konflikti v skupnosti izven zakonskih partnerjev, zaradi katerih se izven zakonski partner izseli iz solastne nepremičnine, ni samo po sebi zadosten oziroma utemeljen razlog, zaradi katerega bi bil ta nekdanji izven zakonski partner kot solastnik upravičen do uporabnine.
Ugotovljena pravno relevantna dejstva, ki utemeljuje odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari v skupni lastnini oziroma solastnini, so, da se je toženka iz hiše prostovoljno izselila, da ji toženec uporabe nepremičnine ni preprečeval oziroma da niso bile izkazane okoliščine, zaradi katerih upravičeno ni mogla souporabljati hiše, ter da tožnica ni izrazila želje in interesa, da se ponovno vseli v stanovanjsko hišo oziroma souporabe hiše ni zahtevala. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi zaradi med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, s katerim se je tožnica pravici do uporabnine odpovedala.
Res je bil izvedeni dokaz s postavitvijo izvedenca zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka že po temelju nepotreben, vendar zato o sodbi presenečenja ne moremo govoriti.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba spora v zemljiški knjigi - smiselna uporaba določb o zaznambi spora
Za zaznambo izbrisne tožbe se določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki urejajo zaznambo spora, uporabljajo smiselno. Pri presoji vprašanja, v korist katere osebe se opravi zaznamba, je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - povnoven vpis lastninske pravice na drugo toženko oziroma čas učinkovanja te vknjižbe, zato se zaznamba dovoli v njeno korist.
Pritožba utemeljeno izpostavlja nejasnost razlogov sodišča prve stopnje, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil storilec merjen, ko je pripeljal že iz nadvoza ali pred tem, ko je zapeljal pod nadvoz.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - osebni stečaj - poroštvo - obseg preizkusa kršitev po uradni dolžnosti
Institut razveljavitve klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni namenjen sanaciji napak v sklepih višjih sodišč. V primeru, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ki je bilo izdano na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, bi s tem neutemeljeno presojalo zakonitost sklepa višjega sodišča, iz katerega, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je višje sodišče sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka.
Skladno z določbo drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je bila pokojnina pravilno odmerjena v višini 58,5 % od pravnomočne pokojninske osnove. Odločilno je namreč leto 2020 (tedaj je odmerni odstotek znašal 58,5 %), ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine.
bančna garancija - garancijski rok - garancija za napake stvari - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla
Zgolj prizadevanja tožeče stranke - podjemnika za odpravo napak, ki so se na izvršenem delu pokazale v garancijski dobi, ne izkazuje, da je tožena stranka – naročnik del neutemeljeno prejela garancijski znesek do katerega iz temeljnega posla (pogodbe) ni imela pravice. Upravičenje naročnika garancije do vračila zneska, plačanega iz unovčene garancije, na podlagi 3. odstavka 1087. člena ZOR, je odvisno od utemeljenosti naročiteljevih ugovorov, ki se nanašajo na temeljni posel, v zvezi s katerim je bila dana garancija.
Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.
Ker upnik zoper plačilni nalog ni vložil ugovora, dejstva o plačilu sodne takse že pred izdajo navedenega plačilnega naloga, ne more več uveljaviti v pritožbeno izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o presumpciji umika predloga za začasno odredbo zaradi neplačila sodne takse po plačilnem nalogu.
OZ člen 6, 6/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1.
prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni prevoz blaga - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - odškodninska odgovornost prevoznika - zastaranje - zastaralni rok - huda malomarnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba skrbnost voznika, delavca tožene stranke, presojati po merilih, ki veljajo za strokovnjaka. Drugi odstavek 6. člena OZ namreč določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Ni sporno, da je delavec tožene stranke pri razkladanju vozil izpolnjeval obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tako delo opravljal že najmanj eno leto pred nastankom škodnega dogodka, pred tem pa je bil vrsto let poklicni voznik kamiona. Sodišče prve stopnje je zato skladno z drugim odstavkom 6. člena OZ pravilno štelo, da je bil delavec strokovnjak za razkladanje vozil in bi moral pri svojem delu pokazati večjo skrbnost od povprečnega človeka.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški in nagrada sodnega cenilca - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Sodišče prve stopnje je najverjetneje spregledalo že izdani sklep o stroških sodne cenilke za cenitev z dne 21. 12. 2022, ki ga je izdalo v nekoč vodilni zadevi VL 29439/2021 (ustavljena s sklepom z dne 17. 8. 2021) s pristopljenimi zadevami VL 37038/2021 (obravnavana zadeva), VL 49941/2021, VL 21236/2022. Sklep je že pravnomočen. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je v elektronskem vpisniku ob izpodbijanem sklepu zaznamovalo, da gre za napačen sklep o stroških cenilke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070257
KZ-1 člen 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - presoja dejanskega stanja
Dvoma v pravilne zaključke izpodbijane sodbe pritožnik ne more vzbuditi niti s citiranjem določbe 17. člena ZKP in golo navedbo, da sodišče prve stopnje ni ničesar izvedlo v njegovo korist. V nasprotju s prepričanjem pritožnika je namreč sodišče prve stopnje izvedlo in tehtno dokazno ocenilo tako obremenilne kot razbremenilne dokaze, zgolj zato ker (utemeljeno) ni verjelo s strani obdolženca predlaganima pričama, pa to ne pomeni, da je kršilo navedeno določbo.
Prvostopenjsko sodišče je ugodilo storilčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pri tem pa samo ni odpravilo sklepa, s katerim je sodišče predhodno pritožbo s storilca zavrglo kot prepozno. Ker prvostopenjsko sodišče torej sklepa z dne 11. 5. 2022 ni odpravilo, se pritožbi ugodi in se ob uporabi drugega odstavka 108. člena ZUP izpodbijana odločba s tem pritožbenim sklepom razveljavi.
vrnitev delavca na delo - izvršilni postopek - nadomestilo plače - vezanost sodišča na izvršilni naslov
V konkretnem primeru je bilo o upničini pravici do priznanja delovnega razmerja in z njim povezanimi pravicami, vključno s pravico do izplačila neto plač za obdobje od 1. 7. 2020 do vrnitve nazaj na delo (torej tudi za sporno obdobje) pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu, in sicer ji te pravice izrecno niso bile priznane. Upnica tako v izvršilnem postopku v nasprotju z izvršilnim naslovom izplačila teh plač ne more doseči.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - novo dejstvo oziroma nov dokaz - izvedba dokaza - dokazna ocena - verodostojnost priče - relevantnost dokaza - dokazna moč
Pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahteve za obnovo postopka preizkus novih dokazov in dejstev temelji tudi na njihovi konfrontaciji z dokazi in dejstvi, ki so podlaga za oceno dejanskega stanja v pravnomočni sodbi, ki ohranja moč pravnomočno presojene stvari vse dotlej, dokler je novi dokazi in dejstva ne ovržejo. V postopku odločanja o zahtevi za obnovo postopka, ki poteka na nejavni seji, se sodišče seznani z vsebino novih dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v poizvedbenem postopku (na primer z zapisniki o zaslišanju prič), posredno s tem pa tudi z njihovo dokazno močjo (na primer v smislu popolnosti ali doslednosti izpovedbe priče, relevantnosti zatrjevanih dejstev itd.). Če sodišče ob tem v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka izpostavi določena notranja neskladja ali vrzeli v izpovedbi priče, zgolj na podlagi tega sodišču še ni mogoče očitati, da je zunaj glavne obravnave vnaprej ocenjevalo verodostojnost njene izpovedbe.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067278
OZ člen 262, 262/1. ZCes-1 člen 5, 5/5, 5a, 5a/1. ZPP člen 212.
prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - avtocesta in hitra cesta - stroški odvoza poškodovanega vozila - cenik - Družba za avtoceste (DARS) - zavezanec za plačilo stroškov - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - leasing motornega vozila - pasivna legitimacija - obračun stroškov - pravilnost obračuna - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - nedovoljenost informativnih dokazov - predlog za postavitev izvedenca - predlog za zaslišanje priče - višina zavarovalnine - zavrnitev dokaznih predlogov - pridržna pravica - retencijska pravica - nastanek pravice
Peti odstavek 5. člena ZCes-1 določa, da vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti poravna povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je to določbo treba uporabiti tudi v primeru, ko odvoz ovire, to je poškodovanega ali pokvarjenega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg in se nahaja na avtocesti ali hitri cesti, izvede pogodbeni izvajalec odvoza vozil.
Tovorno vozilo je bilo takoj po nesreči prepeljano k tožeči stranki po nalogu policije in brez soglasja tožene stranke, predstavnik tožene stranke pa je že dan ali dva po prometni nesreči in še večkrat v nadaljevanju zahteval vrnitev tovornega vozila. Tožena stranka je torej zahtevala vrnitev stvari, ki proti njeni volji ni bila več v njeni posesti, zato pridržna pravica skladno s prvim odstavkom 262. člena OZ ni mogla nastati.
ZVO-1 člen 144, 146c. OZ člen 240, 329, 329/1. ZMV člen 40. ZMV-1 člen 39. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
kršitev pogodbe - vrnitev prejetih sredstev - nepovratna sredstva - nepovratna finančna vzpodbuda - pogodba o sofinanciranju - državna pomoč - dodelitev pomoči - obremenjevanje in uničenje okolja - odjava vozila iz prometa - uničenje vozila - nemožnost izpolnitve pogodbe - namen pogodbe
Ker je toženka vozilo zaradi uničenja morala odjaviti iz prometa, ni mogla izpolniti pogodbene obveznosti, da vozilo v prometu uporablja najmanj tri leta in ga v tem času ne odtuji.
Sodišče prve stopnje se je napačno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP in spregledalo, da je tožeča stranka z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uveljavljala t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, pri katerem v skladu s 186. členom ZPP privolitev tožene stranke ni potrebna (ob predpostavki, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek stvarno pristojno isto sodišče ter predvidena ista vrsta postopka).
DZ člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - skrb za dom in družino - nematerialni prispevek zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pobotni ugovor v pravdi - zavrnitev pobotnega ugovora - pobot terjatev - procesni pobot - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - vsebina sodbenega izreka pri pobotu
Golo dejstvo, da tožnica zaradi določenih zdravstvenih težav ni bila uspešna pri zaposlitvi na določeno delovno mesto, ne pomeni, da ni mogla opravljati gospodinjskih in vzgojnih nalog družine. Ob toženčevi zaposlenosti in odsotnosti, kot jo je sam prikazoval, je bil za normalno funkcioniranje družinskega življenja in skrb dveh mld. otrok bistveno večji del teh opravil, varstva in vzgoje na tožnici.
Ker je bil tožničin zahtevek zavrnjen, ni osnove za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. Le če sodišče ugotovi obstoj tožničine terjatve (v celoti ali delno), odloča tudi o pobotnem ugovoru (v tričlenskem izreku). Odločitev torej odpade, če sodišče ne ugotovi obstaja oziroma utemeljenosti tožnikove terjatve. Tožbeni zahtevek se brez razprave o nasprotni terjatvi toženca zavrne, v razlogih sodbe pa sodišče zgolj pojasni, da zaradi tega ni obravnavalo ugovora pobota v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069283
DZ člen 7, 7/4, 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop - ogroženost otroka - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - izvedba dodatnih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - koristi otroka kot pravni standard - pridobitev mnenja otroka
V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.