neupravičena pridobitev - zamudna sodba - nastop zamude dolžnika
Kajti, če se pričakovana podlaga za prehod koristi ni uresničila, je takšna pridobitev neupravičena, zato nastopi dolžnost vrnitve (condictio causa data causa non secuta). Pri tem ni pomembno, ali je bil dogovor o odkupu gostinskega lokala sklenjen v predpisani obliki, ali je konvalidiral, koliko je znašala celotna kupnina, koliko obrokov je bilo dogovorjenih ter ali je tožnica plačala celotno kupnino ali zgolj en del, kot neutemeljeno izpostavlja toženka v odgovoru na pritožbo. Važno je zgolj, ali so bila plačila izvršena v pričakovanju, da bo lahko tožnica pozneje gostinski lokal odkupila, in ali se je to pričakovanje izjalovilo.
ZPND člen 2, 2/1, 4, 4/2, 19, 20, 22.a, 22.b, 22.b/4, 22.č. ZIZ člen 226, 227. ZPP člen 365-2. ZNP-1 člen 42.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - denarna kazen - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje
Pritožbena trditev, da nasprotni udeleženec nad otrokoma (druga predlagateljica in tretji predlagatelj) glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ni izvajal fizičnega nasilja, sicer drži, vendar takšno dejstvo še ne preprečuje izreka ukrepov za njuno zaščito, kot to očitno zmotno meni nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je ob dejanski ugotovitvi, da sta bila oba otroka prisotna ob izvajanju fizičnega nasilja nad prvo predlagateljico dne 27. 1. 2023, pravilno zaključilo, da na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPND druga predlagateljica in tretji predlagatelj štejeta za žrtvi nasilja v tem dogodku in s tem za materialnopravna upravičenca za izrek ukrepov in prepovedi iz ZPND.
ZGD-1 člen 41, 512, 512/2, 513. ZNP-1 člen 5. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/2, 339, 339/2-8.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost posredovanja informacij - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - sodno varstvo - objektivna in subjektivna predpostavka - trditveno breme - poslovna skrivnost - odločanje družbenikov - pravica do izjave
Omejitev informacijske pravice družbenika je dopustna v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi.
V skladu s 512. členom ZGD-1 lahko poslovodja družbenika na njegovo zahtevo ali nemudoma obvesti o zadevah družbe ter mu dovoli vpogled v knjige in spise ali pa mu ob izpolnjevanju predpostavk iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 zahtevo zavrne. Zakon torej ne pozna pogojevanja vpogleda z izpolnitvijo zahtev, postavljenih s strani poslovodje z namenom varstva poslovnih skrivnosti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je predlagatelj tisti, ki bi moral biti aktiven in pri poslovodji oziroma družbenikih doseči, da ti odločijo o njegovi zahtevi, oziroma da je pasivnost (ker ni izrecno naznanil oziroma vztrajal, da odločijo o njegovi zahtevi) v njegovo škodo.
SPZ člen 67, 67/2, 68. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zahtevek za povrnitev stroškov - stroški rednih vzdrževalnih del - solastna nepremičnina - potrebna večina - posel rednega upravljanja - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev sodbe
Do vpisa deležev v zemljiško knjigo je prišlo na podlagi pravnomočne sodbe. Ko so deleži določeni in celo vpisani v zemljiško knjigo, pa ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi določb 67. in 68. člena SPZ pravilno zaključilo, da tožnik kot večinski solastnik (3/5) za posle rednega vzdrževanja nepremičnine ni potreboval soglasja toženke z 2/5 deležem (drugi odstavek 67. člena SPZ).
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh njenih navedb in ni navedlo sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Glede zavrnitve dokaznih predlogov pa velja, da mora biti obrazložena in da se zaradi nepotrebnosti ali nerelevantnosti dokazni predlog lahko zavrne samo, če bi se z njim dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana. Pavšalna navedba v izpodbijani sodbi, „da so drugi dokazni predlogi zavrnjeni, saj izvedeni dokazi zadoščajo za vsebinsko odločitev o stvari“, za zavrnitev dokaznih predlogov stranke, ki v postopku ni uspela, ne zadošča.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - plača in drugi prejemki - prihodki - likvidna sredstva - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - preseganje finančnega cenzusa - socialna ogroženost
Tožnica je v trimesečnem obdobju na svoj račun poleg plače prejela še nakazila svojega podjetja in na račun položila tudi gotovino. Njena štiričlanska družina je tako mesečno razpolagala z najmanj 1.691,00 EUR dohodka na družinskega člana, kar izrazito presega cenzus 843,78 EUR. To kaže, da je njena družina daleč od socialne ogroženosti in da je sodno takso v višini 2.559,00 EUR sposobna plačati takoj in v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo preživljanje njene družine.
ZIZ člen 3, 52, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 71, 169. ZPP člen 2, 2/1, 343, 343/3.
denarna terjatev - nedenarna terjatev - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - napaka - ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - nesorazmernost - odlog izvršbe - pravni interes
Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.
Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.
Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.
S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest - potreba po delu - neutemeljen odpovedni razlog
Sam sprejem akta o sistemizaciji ni pomemben pri presoji, ali je delodajalec reorganiziral delovni proces. Posledično v individualnem delovnem sporu ni odločilno, ali je bil akt o sistemizaciji sprejet oziroma spremenjen na zakonit način. Pomembno je le, ali je do reorganizacije dejansko prišlo.
Črtanje dveh nalog, ki jih tožnica ni nikoli opravljala, ne pomeni spremembe del in nalog tožnice, zaradi katere bi bila nujna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe delovnih nalog in ponudba nove ni bila ne nujna ne utemeljena, saj se delovne naloge dejansko niso spremenile, ampak se je le preimenovalo delovno mesto, kar pa ne predstavlja utemeljenega odpovednega razloga.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - gradbeno dovoljenje - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Odločba o izdaji gradbenega dovoljenja ne more biti podlaga za predlagani vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2,11/5, 12, 12/1, 12.a, 12.a, 12.a/3. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 7, 212, 365-2.
izvršba - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zaznamba sklepa o izvršbi - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - lastništvo nepremičnine - solastništvo nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 112, 112/2, 324, 324/6. ZST-1 člen 14a, 14a/2, 14a/3.
vložitev pritožbe - datum oddaje pošiljke na pošto - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Iz drugega odstavka 14.a člena ZST-1 izhaja, da sodišče, ki ne ugodi predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, ne izdaja novega plačilnega naloga, temveč velja že izdani plačilni nalog, kar pomeni vključno z opozorilom na posledice neplačila. Ne gre torej slediti toženi stranki, da bi moralo sodišče, kljub dejstvu, da je bila predhodno stranka že dvakrat opozorjena (v pravnem pouku zoper sodbo in v plačilnem nalogu) na posledice neplačila sodne takse za pritožbo, to še tretjič opozarjati v sklepu, s katerim odloči o ugovoru oziroma predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 14.a člena ZST-1 nima takšne vsebine.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - dokazna ocena izpovedi stranke - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Da do podpisa sporazuma s strani tožnika ni prišlo, je sodišče pravilno ocenilo tudi na podlagi okoliščine, da tožena stranka kljub pozivu sodišča ni predložila originalnega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi z njim morala razpolagati. Prav tako tožena stranka ni predložila nobenega dokaza o svojih trditvah, čeprav je dokazno breme na strani delodajalca.
Ker je zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu trajala le kratek čas (1. 6. do 7. 6. 2022), nova zaposlitev ne vpliva na nadaljevanje delovnega razmerja med strankama do dneva odločitve sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067602
ZIZ člen 24, 24/3. OZ člen 275, 1033. ZPP člen 318, 318/4.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - zakonita subrogacija - porok - plačilo terjatve - listina - pravni interes - višina terjatve - sklepčnost predloga
Za obstoj zakonske subrogacije je potrebno ugotavljati in preverjati dejstva pravnega interesa in višine dolga posameznega poroka od več porokov, poleg zatrjevanja plačila, čemur pa izvršilni postopek ni namenjen in tega tudi ne omogoča 24. člen ZIZ.
ZIZ ne dopušča procesne situacije, ko bi bila ista oseba za del izterjevane terjatve upnik, za drug del izterjevane terjatve pa dolžnik, torej da bi nastopala v istem izvršilnem postopku na strani upnika in dolžnika hkrati.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - paranoidna shizofrenija - psihiatrično izvedensko mnenje - način zdravljenja - prekoračitev policijskih pooblastil - okvara sluha
Način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - status oškodovanca
Vse navedene okoliščine, ki jih je pravilno ugotovilo in izpostavilo že sodišče prve stopnje, torej po eni strani osebnost in sloves obtoženke in njene družine, po drugi strani pa okoliščine predaje paketa, videz paketa (plastična škatla zavita v črn trak, ki onemogoča, da bi se videlo ali vonjalo, kaj je v paketu), striktno naročilo obtoženkinega moža, da mora paket poslati z navadno pošto ter dejstvo, da bi obtoženka lahko sama paket poslala bodisi po pošti bodisi bi ga osebno odnesla v Nemčijo, kamor so redno odhajali z družino (ob tem sodišče druge stopnje še poudarja, da je obtoženka državljanka Nemčije), pa po presoji pritožbenega sodišča omogočajo zaključek, da se obtoženka ni mogla zanašati na svojo pravico do zasebnosti.
Pokojnikova zapuščina skladno s 132. členom ZD preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, zato zapuščino tvori premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti.
sklep o odpustu obveznosti - pravnomočnost sklepa - pritožba upnika
Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno znižanje plače
Toženka je iz razloga destimulacije izplačala tožniku, vodji organizacijske enote, za 40 % nižjo plačo. S tako obračunano destimulacijo je brez predhodne ocene delovne uspešnosti enostransko posegla v osnovno plačo tožnika, kar je protipravno. Glede na navedeno je tožnik zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi bistvenega zmanjšanja plač v smislu 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
Kljub drugačnemu pravnemu pouku posebna pritožba zoper sklep o spremembi tožbe ni dovoljena. S pravnim poukom namreč ni mogoče dati pritožbe mimo zakonskih določb.
odmera izvedenine - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - postopek za sodno ureditev meje - naknadna razdružitev postopka - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - pritožba zoper sklep o stroških postopka - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - popravni sklep o stroških postopka - razveljavitev sklepa med pritožbenim postopkom - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravilna priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo po prejemu stroškovnika izvedenca pozvati, naj priglašene stroške porazdeli tako, da bo v vsaki zadevi prejel plačilo za delo, ki ga je opravil v zvezi s posamezno zadevo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.