CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00066787
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 262, 262/2, 313, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 359. OZ člen 9, 239, 239/1, 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1.
ustni dogovor o plačilu - dogovor o odlogu plačila - ugovor nezapadle terjatve - zaslišanje stranke - nepristop stranke na narok - neopravičen izostanek z naroka - odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko - nagrada za poročilo stranki - potrdilo o pravnomočnosti - prepoved reformacije in peus - stroški odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je opustilo izvedbo dokaza z zaslišanjem toženca. Toženec je bil namreč pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo z vabilom za zaslišanje, vendar na narok ni pristopil in svoje odsotnosti ni opravičil niti ni njegov pooblaščenec predlagal preložitve glavne obravnave zaradi njegovega zaslišanja.
Potrdila o pravnomočnosti odvetnica tožnikov (še) ni mogla zahtevati, saj odločba ob zaključku glavne obravnave ni bila pravnomočna. Če bo toženec znesek, ki ga je dolžan plačati tožnikoma, plačal prostovoljno, potrdilo o pravnomočnosti niti ne bo potrebno. Za priznanje negotovih bodočih stroškov postopka pa ni pravne podlage.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 452, 452/3, 452/4, 458, 458/1. OZ člen 776.
spor majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad tožečo stranko - oprava procesnih dejanj - mandatno razmerje - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega
Pravdni postopek se po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP z začetkom stečajnega postopka prekine. Ker so bila v tej pravdi do prekinitve že opravljena vsa procesna dejanja v zvezi s pritožbo zoper izdano sodbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP kljub začetemu stečajnemu postopku smelo opraviti pritožbeni preizkus in odločiti o pritožbi.
Res je, da pravdni stranki v sporu majhne vrednosti v pripravljalnih vlogah ne smeta več navajati novih dejstev in dokazov. Izjema pa je primer, ko je to nujno zaradi odgovora na navedbe v odgovoru na tožbo ali navedbe v pripravljalni vlogi nasprotne stranke (tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP). Toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni substancirano ugovarjal višini tožbenega zahtevka, zato tožničine trditve o dejstvih, s katerimi se je tožnica odzvala na toženčeve trditve v odgovoru na tožbo, niso bile nedopustne novote. Pritožbeni pomislek o domnevni nesklepčnosti tožbe je torej brez podlage. Nenazadnje bi upoštevanje morebitnih prepoznih trditev lahko pomenilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
S tem, ko je A. A. naročila tožničino storitev tudi v toženčevem imenu, nastalo pogodbeno razmerje (tudi) med pravdnima strankama. Res pa se izpodbijana sodba zmotno sklicuje na določilo drugega odstavka 776. člena OZ, po katerem mora obveznosti, ki jih je prevzemnik prevzel nase, ko je v svojem imenu opravljal zaupane mu posle, prevzeti naročitelj. To zakonsko določilo namreč velja le za primer posrednega zastopanja, kadar mandatar sklepa posle za mandanta v svojem imenu; tedaj ostane mandatar zavezanec nasproti tretjemu. Ker je šlo v obravnavanem primeru za neposredno zastopanje, navedeno zakonsko določilo za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka ni uporabno. Čeprav je potemtakem sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, pa je izpodbijana odločitev iz prej navedenih razlogov vendarle pravilna, zato toženec drugačne odločitve o tožbenem zahtevku ne more doseči.