delitev skupnega premoženja zakoncev - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica
V obravnavani zadevi je med udeležencema postopka sporno, ali tri nepremičnine sodijo v njuno skupno premoženje. Obstaja torej spor glede predmeta delitve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Narava dela je tožnici omogočala koriščenje odmora na delovnem mestu, saj intenzivnost dela ni bila takšna, da tožnica ni mogla koristiti odmora med delovnim časom, če ni zaprosila za menjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071192
URS člen 26, 30. OZ člen 179. ZKP člen 355.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - škoda, nastala zaradi teka kazenskega postopka - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - kaznivost udeleženca - dvom o nepristranskosti sodnika - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - prestajanje zaporne kazni - bivalne razmere v zaporu - odprti oddelek - zapor ob koncu tedna - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - prisoja zakonskih zamudnih obresti
Država odgovarja samo za škodo, ki jo je nekdo utrpel zaradi posega v pravico do osebne svobode. Materialnopravna pravila ne dajejo pravne podlage, da bi država posebej (s fikcijo) odgovarjala tudi za škodo, ki jo kdo utrpi zaradi samega teka kazenskega postopka ali zaradi konkretno očitanega kaznivega dejanja.
Škoda, ki nastane zaradi samega teka (pred)kazenskega postopka, ni posebej urejena. Toženka pa lahko odškodninsko odgovarja na podlagi 26. člena URS, po katerem ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Protipravnost ravnanja je povzdignjena že na ustavno raven, kar izključuje presojo po načelu objektivne odgovornosti, kot jo ponuja pritožnik.
Odškodninska odgovornost države za tovrstna dejanja je specifična oblika odgovornosti, ki izvira iz posebnega položaja države nasproti fizičnim osebam. Glede na to je treba pri presoji posameznih predpostavk njene odgovornosti (predvsem pri presoji protipravnosti) upoštevati tudi posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja njenih organov, funkcionarjev in uslužbencev. Ustaljena sodna praksa protipravnost pri vodenju policijskih, tožilskih in sodnih postopkov v smislu civilne odškodninske odgovornosti tako priznava le, če so obremenjene s t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmotni presoji ali kršitvi postopka. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja tako ni mogoče enačiti z oceno, da je sporna sodna odločba nepravilna in nezakonita, in ne z vsako napako v postopku. Prav tako ni protipravno dejanje sam proces odločanja oziroma uvedba predkazenskega ali kazenskega postopka, čeprav pozneje ni prišlo do obsodbe.
Tožnik v pritožbi konkretizirano graja le odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z očitkom pristranskega sojenja in sicer navaja, da je s tem, ko je sodnik sprejel priznanje krivde soobsojenih A. A. in B. B. kot pomočnic pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki se je očitalo obsojenemu C. C., nedvomno moral izhajati iz predpostavke, da je obsojeni C. C. kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja storil, saj sicer ne bi mogel sprejeti priznanja krivde pomočnikov pri domnevnem kaznivem dejanju. S tem naj bi nastala okoliščina, ko je sodnik postal pristranski, ko je nadaljeval sodni postopek, med drugim tudi za sedanjega pritožnika. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih je za zavrnitev tega očitka navedlo že sodišče prve stopnje. Bistveno je, da sodbi na podlagi priznanja krivde zoper A. A. in B. B. ne vsebujeta presoje kakršnihkoli, še najmanj pa konkretnih tožnikovih ravnanj, ki so bila temelj obsodbe. Poleg tega soobtoženi pri nobenem od dejanj nista neposredno sodelovali s tožnikom. Tožnik je bil obtožen kaznivega dejanja pranja denarja, ki ga je storil v sodelovanju (samo) s C. C. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno navedlo, da čeprav se je moral sodnik pred narokom seznaniti z vsebino spisa in dokazi, in si je torej tudi na podlagi sprejetega priznanja krivde posameznega obtoženca o zadevi ustvaril mnenje, to ne pomeni, da mu ni treba dokazne ocene glede ostalih obtožencev, ki krivde ne priznajo, sprejeti v skladu s 355. členom ZKP.
V zvezi s prestajanjem kazni zapora je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik kazen zapora prestajal do vključno 3. 7. 2015, kar predstavlja 82 dni. Tožnik je en dan prestajal zapor v zaprtem režimu, 23 dni v polodprtem režimu in 53 dni na odprtem oddelku. Resda tožnik kazni zapora ves čas ni prestajal v zaprtem režimu in sta polodprti in odprti režim prestajanja kazni zapora milejša oblika, vendar gre še vedno za hudo omejitev osebne svobode posameznika, kar nedvomno povzroča duševne bolečine. Zato zgolj prisojeni znesek na dan neutemeljeno odvzete prostosti, brez upoštevanja koliko povprečnih plač na dan sojenja znaša prisojena odškodnina, ne da celovite slike.
V zvezi s premoženjsko škodo (izgubljenim zaslužkom) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je mesečna plača delavca določena v mesečnem znesku ne glede na nekoliko različno število ur v posameznem mesecu.
uporaba omilitvenih določil - izgon tujca iz države
Po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno in v skladu s členi 50 in 51 KZ-1 obdolžencu omililo zaporno kazen do višine zaporne kazni, ki mu jo je tudi izreklo.
delitev skupnega premoženja - posebno in skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - kreditna pogodba - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - obroki kredita - plačilo skupnih dolgov - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo vestnosti in poštenja - sodna poravnava
Tožnik v nobenem primeru ne more od toženke zahtevati plačila deležev na še nezapadlih obrokih kredita. Teh namreč tudi on še ni plačal in torej prikrajšanje na njegovi strani še ni moglo nastati.
Pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov.
Nobene potrebe ni ugotavljati višine stroškov, ki jih je toženka imela s popravilom zob v Srbiji. Tožnik namreč ne zahteva povrnitve zneska, ki naj bi ga toženki dal za popravilo zob, ampak povrnitev toženkinega deleža na skupnih obveznostih.
odklonitev sprejema v članstvo - lovska družina - izključitveni razlog - okrnitev časti in ugleda - javnost - sprejem v članstvo lovske družine - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime
Četudi se je sodišče prve stopnje zmotno postavilo na stališče, da je za odklonitev sprejema v članstvo v lovski družini potrebna pravnomočna kazenska obsodilna sodba za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, je presojalo konkretno sporno dejanje tožnika ne glede na neobstoj pravnomočne obsodilne sodbe. V obravnavanem primeru pa po oceni sodišča druge stopnje tudi ni pomembno zgolj to, da je podan izključitveni razlog zaradi okrnitve časti in ugleda lovske družine, ampak je pomembno tudi, da je takšno dejanje storjeno v javnosti. Samo dejanje okrnitve ugleda in časti lovske družine oziroma njenih članov v javnosti namreč ustreza določilu drugega odstavka 8. člena citiranih Pravil.
nadomestilo preživnine - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije - sklepčnost tožbenih trditev
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Naknadno plačilo zato pomeni, da do višine plačane preživnine odpade podlaga za izplačilo nadomestila.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da se je za plačane zneske zmanjšalo z odločbo priznano nadomestilo, kar bi pomenilo nastanek toženkine obveznosti vračila neupravičenega nadomestila preživnine, ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbenih trditev.
kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - predkazenski postopek
Pogoj za začetek predkazenskega postopka je obstoj razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar policija praviloma izve na podlagi naznanitve kaznivega dejanja oziroma podane ovadbe ovaditelja oziroma to izve v okviru izvajanja drugih zakonskih pooblastil. Ko je policija seznanjena z razlogi za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, pa je dolžna pričeti z dejanji, kot so navedena v drugem odstavku 148. člena ZKP in drugimi in zato od tedaj dalje prične teči predkazenski postopek.
Sodišče druge stopnje meni, da je treba celotno dikcijo prvega odstavka 286. člena KZ-1 razlagati tako, da bo kaznivo dejanje storjeno le, če je postopek (sodni, upravni, predkazenski,...) že pričel teči. Jezikovna razlaga: „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival...“ bi sicer lahko kazala tudi na postopek, ki sicer še ni v teku, vendar ga storilec pričakuje oziroma bodoči postopek, vendar takemu stališču po oceni sodišča druge stopnje nasprotuje namenska razlaga.
Pritožba zastopa stališče, da pritožbeni postopek oziroma notranje-varnostni postopek pri policiji ni predkazenski postopek, saj ni namenjen pregonu storilcev kaznivih dejanj, temveč predstavlja sistem notranje kontrole znotraj policije, s katerimi se preprečujejo tveganja za notranjo varnost policije.
Ker med odklonska dejanja sodijo tudi nepravilnosti in zlorabe pooblastil uradnih oseb v policiji, navedena določba daje podlago za zbiranje obvestil glede suma storjenega kaznivega dejanja in zato tega postopka, tudi zato, ker ga izvaja policija v okviru svojih zakonskih pooblastil, ni mogoče ločiti od pooblastil, ki so predpisane v 148. členu ZKP in naslednjih.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - nepristransko sojenje - dvom o nepristranskosti sodišča
Dejstvo, da je v obravnavani zadevi obdolženi A. A., mož okrajne sodnice B. B., ki svoje delo opravlja na Okrajnem sodišču v Mariboru, in je tako torej tudi sodelavka vseh sodnikov (tudi kazenskega oddelka) tega sodišča, kjer se vsakodnevno srečujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066601
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129, 129a, 129a/3, 371, 371/2.
delna ugoditev pritožbi - neoprava družbeno koristnega dela - delo v splošno korist - poročilo probacijske enote
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo o izvršitvi zaporne kazni zaradi neopravljenega dela v splošno korist se tako izkaže kot pravilna in skladna z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1, razen v delu, ko je sodišče prve stopnje prezrlo opravljene štiri ure dela, kar glede na način pretvorbe po osmem odstavku citiranega člena preostalo zaporno kazen zmanjša za dva dni.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 7, , 7-3, 7-4, 16. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/5.
odločitev o stroških postopka - zahtevnost zadeve - kilometrina
Po presoji pritožbenega sodišča je upoštevajoč celotno zahtevnost spora (vključno listinski dokazni postopek in trajanje naroka) ovrednotenje predloga v višini 700 točk ustrezno, posledično pa tudi priznanih 525 točk za narok.
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 33, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 321, 321/2, 321/3, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 49. ZNB člen 57, 57/1, 57/1-14. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - učitelj - neupravičen izostanek z dela - diskriminacija - varstvo osebnih podatkov
Informacija o tem, kateri delavci izpolnjujejo pogoj PCT in kateri ne, je omogočala delodajalcu podvzeti ustrezne ukrepe v zvezi z obvladovanjem okužb. Tveganja, ki izvirajo od delavcev in se pojavljajo na delovnem mestu, je dolžan obvladovati skladno s 45. členom ZDR-1 in 5. členom ZVZD-1 z vso dolžno skrbnostjo in potrebnimi ukrepi.[
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067585
ZDR-1 člen 179. OZ člen 179, 352, 352/1. ZPP člen 285, 286, 286/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - trpinčenje na delovnem mestu - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - novi dokazi v pritožbenem postopku
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode, za katero je tožnik zatrjeval, da mu je nastala zaradi delovnih pogojev pri toženi stranki, je zastaran, saj je bil seznanjen s celotnim obsegom škode in odgovorno osebo že 21. 7. 2016, zaradi česar je skladno s prvim odstavkom 352. člena OZ tožba, vložena 20. 11. 2019, vložena po izteku triletnega zastaralnega roka.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. DZ člen 141, 141/1, 141/6, 163, 163/1, 173, 173/1.
stiki z mladoletnim otrokom - neosebni stik - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - žrtev nasilja v družini - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da sodišče ni imelo dovolj podlage za zaključek, da bi bili osebni stiki z očetom ta čas za otroka ogrožajoči. Zanesljivo je ugotovljeno, da sta otroka zaradi očetovega ravnanja v januarju 2022 utrpela akutno stresno reakcijo. Četudi je oče tako ravnal zaradi nepomirjenega odnosa z materjo otrok, sta bila dečka temu priča. Izvedensko mnenje potrjuje materine navedbe, da sta otroka še nekaj mesecev po dogodku trpela posledice očetovega nasilnega dejanja.
Okoliščina, da v naslednjih nekaj mesecih ni prišlo do novega dogodka, ne zadostuje za sklepanje, da je oče sposoben zagotoviti varen in predvidljiv potek stikov. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev v sodbi o primanjkljajih v svojih socialnih in starševskih veščinah, o težavah pri obvladovanju impulzivnosti in tveganju za nasilna dejanja. Prav tako ne izpodbija ugotovitev o izvrševanju stikov med postopkom, iz katerih izhaja, da je kljub mnogim prilagoditvam zelo neredno in le poredko prišel na stik, da mnogokrat ni niti sporočil, da ga ne bo na stik, ali pa ni navedel razlogov, zaradi katerih ni prišel. V zadnje pol leta pred izdajo odločbe se tak njegov pristop ni spremenil. O pravilnosti odločitve, da so osebni stiki ta čas za otroka ogrožajoči, pritožbeno sodišče nima pomislekov.
Izvedensko mnenje je nedvoumno. Otrokoma je v korist, da je oče navzoč v njunih življenjih, vendar pa bodo osebni stiki za njiju dovolj varni (še)le, ko bo izboljšal svoje socialne in starševske zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00066989
ZD člen 214, 214/3, 220. ZNP-1 člen 9, 155, 155/3. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - spor med dediči - dokazni postopek - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do izvedbe dokaza - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - sklenitev dednega dogovora - pogodbena avtonomija - zmota - sporna vsebina oporoke - spor o velikosti solastniškega deleža - napotitev dediča na pravdo - nedopustna pritožbena novota
Iz obrazložitve jasno izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo in v njih vpogledalo, prav tako pa je obrazložilo, da je vse ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo, torej tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.
Sama odločitev dedičev, ali bodo dedni dogovor sklenili, ali ne, sodi v pogodbeno avtonomijo dedičev.
Pravnomočen sklep o dedovanju, katerega sestavni del je tudi dedni dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, pravdni stranki veže. Zato so neutemeljene vse obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v postopku preučiti vsebino oporoke ter ponovno ugotoviti višino dednih deležev, ker je bila tožnica pri sklepanju dednega dogovora v zmoti glede višine podedovanega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00066787
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 262, 262/2, 313, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 359. OZ člen 9, 239, 239/1, 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1.
ustni dogovor o plačilu - dogovor o odlogu plačila - ugovor nezapadle terjatve - zaslišanje stranke - nepristop stranke na narok - neopravičen izostanek z naroka - odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko - nagrada za poročilo stranki - potrdilo o pravnomočnosti - prepoved reformacije in peus - stroški odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je opustilo izvedbo dokaza z zaslišanjem toženca. Toženec je bil namreč pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo z vabilom za zaslišanje, vendar na narok ni pristopil in svoje odsotnosti ni opravičil niti ni njegov pooblaščenec predlagal preložitve glavne obravnave zaradi njegovega zaslišanja.
Potrdila o pravnomočnosti odvetnica tožnikov (še) ni mogla zahtevati, saj odločba ob zaključku glavne obravnave ni bila pravnomočna. Če bo toženec znesek, ki ga je dolžan plačati tožnikoma, plačal prostovoljno, potrdilo o pravnomočnosti niti ne bo potrebno. Za priznanje negotovih bodočih stroškov postopka pa ni pravne podlage.
Morebitna okrnjenost obdolženčeve prištevnosti namreč ni bila problematizirana, niti ni bilo razlogov za kakršenkoli dvom v prištevnost obdolženega tempore criminis zaslediti v spisovnih podatkih, medtem ko zagovornik za pritožbeno izpostavljena namigovanja o dvomu o storilčevem stanju duha v času izvršitve kaznivega dejanja ter tozadevno nujnem sodelovanju s strokovnjaki s psihiatričnega področja in posledično pritegnitvi izvedenca psihiatra, ne ponudi nobenih dokazov, izostanejo pa tudi razumni, tehtni ter prepričljivi argumenti. V obsežnem polemiziranju z zagovornikovim lastnim mnenjem, da opisano dejanje ne predstavlja kaznivega dejanja, in pritožbenemu vztrajanju, da obdolženi oškodovani B. B. ni grozil oziroma je bil nanjo naslovljen komentar storjen v razburjenosti, če je seveda do njega sploh prišlo, ostane s strani pritožnika prezrto, da se izrečena sodba v skladu z določbo drugega odstavka 370. člena ZKP iz razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena, tj. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (kamor se med ostalim umešča tudi očitek, da ni dokazan naklep obdolženega v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem), ne sme izpodbijati.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - stiki med očetom in otrokom - obseg stikov - primernost posameznega starša - otrokove potrebe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - standard verjetnosti - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - ukrep trajnejše narave
Razlogi utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven doma očeta in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih.
ponoven postopek - zaščita pred vznemirjanjem - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipraven poseg v zemljišče - gradbeni posegi - meje tožbenega zahtevka - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Tožena stranka v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je sodišče v I/2 točki izreka odločilo mimo tožbenega zahtevka, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na način, kot ga je predlagal izvedenec. Odločitev sodišča je v nasprotju z določili materialnega prava, saj v primeru, kadar je motilno dejanje mogoče odpraviti na več načinov, tožeča stranka ne more zahtevati, sodišče pa ne zavezati tožene k določenemu ravnanju, ki bi bilo po presoji izvedenca najbolj optimalno, ampak je tudi v takšnem primeru potrebno prepustiti izbiro ustreznega ukrepa toženi stranki. Izvedeni ukrepi pa morajo ustrezati strokovnim standardom in pravnim pravilom, ki veljajo v času izvedbe.
ZKP člen 371, 371/1-8. ZNPPol člen 128, 128/1-2, 129, 129/1, 129/3.
dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zakonito pridobljen dokaz - hramba DNK profila - evidence policije
Za presojo zakonitosti hrambe obdolženčevega DNK profila, ko je bil obdolžencu vzet bris ustne sluznice 6. 8. 2012 in je v navedeni zadevi, v zvezi z odvzemom le-te 6. 8. 2012, 29. 4. 2013 bil izdan sklep o zavrženju kazenske ovadbe, je, upoštevaje veljavno zakonodajo, v zvezi s tem odvzetim brisom obdolženčev profil DNK bil (najprej) zakonito hranjen do 29. 4. 2013.
V evidenci obstoječ in hranjen obdolženčev DNK profil (od 6. 8. 2012 do 29. 4. 2013) je bil upravičeno uporabljen tudi v postopku pod opr. št. I K 3100/2013, ki je bil voden zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 (storjenega 31. 8. 2010), ko je bilo 31. 8. 2012 podano poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe zoper obdolženca (predhodno je bila podana kazenska ovadba zoper neznane storilce). Temu je, zoper obdolženca sledila vložitev obtožnega predloga 30. 4. 2013. izrek sodbe o kaznovalnem nalogu 16. 5. 2013 in pravnomočnost navedene sodbe z dne 15. 10. 2013. Drži, da bi policija lahko obdolženemu v predkazenskem postopku glede kaznivega dejanja prikrivanja (vodenem pod že navedeno opravilno številko Okrajnega sodišča v Celju I K 3100/2013), ponovno vzela bris ustne sluznice, vendar tega dejansko ni storila, ker se je upravičeno zanesla na že evidentiran obdolženčev DNK profil v evidenci od 6. 8. 2012 dalje.
Pravilnost zavzetega stališča utrjuje tudi sledljivost hrambe obdolženčevega DNK profila, ker je izrek pravnomočne obsodilne sodbe obdolžencu za kaznivo dejanje prikrivanja v zadevi Okrajnega sodišča v Celju I K 3100/2013 čas hrambe obdolženčevega DNK profila v policijski evidenci, veljavno podaljšal. Čeprav je v zvezi z vzetim brisom ustne sluznice z dne 6. 8. 2012 predkazenski postopek rezultiral z zavrženjem kazenske ovadbe z dne 29. 4. 2013, je shranjen DNK profil obdolženca, bil upravičeno uporabljen za preiskovanje kaznivega dejanja, ki je rezultiral z izrečeno pravnomočno obsodilno sodbo z dne 15. 10. 2013. Upoštevaje roke hrambe podatkov, določene v 128. člen ZNPPol, ki v 2. alineji prvega odstavka določa, da se DNK profil v policijski evidenci, v primeru pravnomočne obsodilne sodbe hrani do zastaranja kazenskega pregona in ker zastaranje kazenskega pregona preneha teči s pravnomočnostjo sodbe, je za nadaljnjo usodo hrambe in morebitne uporabe DNK profilov, upoštevaje tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, potrebno upoštevati določbo 129. člena ZNPPol. Ta v prvem odstavku določa, da se po preteku rokov hrambe iz 128. člena ZNPPol podatki iz evidenc, katerih upravljalec je policija, blokirajo in naprej obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov z dokumentarnim gradivom; v določbi drugega odstavka pa je določeno, da se po blokiranju podatki evidence DNK profilov hranijo različno dolga obdobja, odvisno od zagrožene zaporne kazni za kaznivo dejanje, za katero je bila izrečena obsodilna sodba. Takšen zaključek ima oporo tudi v sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 20523/2013 z dne 14. 7. 2016 (tč. 13).
Ker je bila obdolžencu v obravnavanem primeru izrečena pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 (s predpisano kaznijo do enega leta zapora) je čas hrambe navedene evidence omejen na deset let. Po določbi tretjega odstavka 129. člena ZNPPol je dopusten dostop do podatkov iz evidenc (med drugim tudi DNK profilov), policistom in pristojnim državnim organom zaradi preiskovanja storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, zato so bili ti podatki upravičeno uporabljeni tudi za preiskovanje v tem postopku obravnavanega kaznivega dejanja v letu 2016.