vknjižba lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaznamba pravnega dejstva - osebno stanje - učinek zaznambe
Zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise v zemljiški knjigi.
ukrepi za varstvo koristi otroka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postavitev skrbnika - odvzem otroka staršem - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - Center za socialno delo (CSD)
CSD v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, v skladu s 34. členom ZNP-1. Iz pritožbenih navedb in predloženih listin izhaja, da je vprašljiva pravilnost dejanskih ugotovitev prvega sodišča o tem, da se A. A. postavi pod skrbništvo in za skrbnika imenuje nasprotni udeleženec.
URS člen 51, 51/1, 51/2. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 22/1, 22/1-2, 38, 38/2.
porod na domu - povrnitev stroškov
Porod na domu ni vključen v krog storitev, ki jih financira država. Tudi tožnica je imela možnost, da porod opravi v porodnišnici. Kljub temu se je odločila za izstop iz javnega sistema, v okviru katerega so zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - plačilo dolga - razveljavitev sodbe
Obsojenčeve pritožbene navedbe, da je dolgovani znesek dejansko plačal in s tem v roku za pritožbo, torej še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj, izhaja tako iz potrdila o plačilu, kot iz dopisa oškodovane trgovine X. Navedeno pa pomeni, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, v celoti izpolnil in torej ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo razveljavilo ter v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izjava v medijih - javna oseba - kraj dejanskega bivanja - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - prijavljeno stalno prebivališče - dokazni predlog za zaslišanje strank - substanciranost dokaznega predloga
Prvo sodišče je utemeljeno sledilo navedbam tožnice o zunajzakonski skupnosti tožencev, ki so bile podprte z vsebino številnih medijskih objav o razmerju med tožencema, pri čemer pa ti zapisi povzemajo podrobne toženkine izjave o njenem družinskem življenju s tožencem in njuno hčerko. Prvo sodišče se ni sklicevalo na njeno (neobstoječo) izpovedbo v tem postopku, kot neresnično trdi toženka, ampak se je oprlo na njene izjave medijem o skupnem življenju s tožencem.
veljavnost začasne odredbe - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Izpodbijana začasna odredba je veljala 15 dni po pravnomočni odločitvi o glavni stvari. O glavni stvari je bilo pravnomočno odločeno s sodbo sodišča druge stopnje. Pritožba udeleženca je bila predložena sodišču druge stopnje v pritožbeno odločanje po poteku veljavnosti začasne odredbe. Zato si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZPP člen 236, 347, 347/2. ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pritožbena obravnava - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - utemeljenost pisnega opozorila - dokazna ocena
Obnašanje v delovnem okolju, ko je tožnik na agresiven način s povzdignjenim tonom nadrejenim izrekal besede, tudi žaljive, ki niso pomenile le konstruktivne kritike glede načina vodenja, ter je porinil stol v steno oziroma omaro, je sodišče prve stopnje ocenilo kot neprimerno in nedopustno, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Glede na takšen zaključek dejstvo, ali je imel tožnik žaljiv namen oziroma ali je bil učinek njegovih izjav žaljiv, niti ni odločilno za samo presojo utemeljenosti pisnega opozorila ter posledično za zakonitost odpovedi iz krivdnega razloga.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri toženi stranki ni bila (več) dopustna praksa, da zaposleni jemljejo izdelke za malico direktno iz pozicij komisionirnih mest v skladišču. Pravilno je ugotovilo, da četudi bi bil izdelek poškodovan ali pa bi v kartonu oziroma embalaži manjkali izdelki, tožnik namaza in drugih izdelkov iz komisionirnih mest ne bi smel vzeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00067572
ZIZ člen 6, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 56a/2. ZGD-1 člen 426, 522. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-14.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - ugovor dolžnika proti prevzemniku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - delitev premoženja družbe - prehod terjatve na novega upnika - napačna sestava sodišča
ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.
O ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novima upnikoma je odločala strokovna sodelavka, za kar obstaja zakonska podlaga v 6. členu ZIZ, ki ureja sestavo sodišča pri odločanju v izvršilnem postopku.
potrdilo o vloženi tožbi - tožba - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - navedba listin, ki so podlaga za vpis - predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče je zaznambo spora dovolilo le na podlagi potrdila o vloženi tožbi. Stališče, da je s tem namen izpostavljenih pravil dosežen in da bi bilo drugačno stališče pretirano formalistično, je pravno zmotno. Potrdilo o vloženi tožbi ne more nadomestiti manjkajoče listine - tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067518
ZVEtL-1 člen 3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 352.
neizkazan pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - posamezni del stanovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini
Pritožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi, da parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, saj meni, da bi morale predstavljati del posameznih stanovanj. Ker hkrati ne navaja, da je sama lastnica navedenih parcel, se njen pravni položaj s pritožbo ne more izboljšati, zato njen pravni interes za pritožbo ni izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00071021
ZKP člen 117, 117/1, 118.
lovska družina - izključitev člana lovske družine - disciplinski postopek - disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka - pravilnik o disciplinskem postopku - osebno vročanje - dokazno breme o opravljeni vročitvi - pravica do materialne obrambe - razveljavitev sklepov disciplinskih organov - predlog za zaslišanje priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - nepotrebno zaslišanje priče
Utrjeno stališče sodne prakse je, da ima disciplinski postopek naravo kaznovalnega postopka in ga je zato potrebno voditi po vnaprej določenih pravilih. Prvo sodišče je pravilno zaključilo, da tožena stranka disciplinskega postopka ni izvedla v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) ter osnovnimi oz. temeljnimi načeli ZKP. V izpodbijani sodbi je prvo sodišče pravilno upoštevalo tožnikovo pravico do materialne obrambe iz 5. člena ZKP ter 6. in 9. člen Pravilnika, ki urejata način vročanja vabil ter vsebino zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Slednja mora med drugim vsebovati tudi kratek in jedrnat opis dejanja, ki predstavlja kršitev.
Pravilen je tudi zaključek prvega sodišča, da je bil postopek vročanja pisanja tožniku z dne 9. 9. 2021 nepravilen, saj je bila vročitev opravljena po določbah napačnega zakona. Ker se skladno s Pravilnikom v disciplinskem postopku uporabljajo temeljna načela ZKP, bi se morale njegove določbe uporabljati tudi pri postopku vročanja. Pisanje bi moralo biti tožniku vročeno po 118. členu ZKP, če pa je tožena stranka mnenja, da se za vročanje uporabi druga določba ali celo drug zakon, bi morala to ustrezno obrazložiti. Pavšalni in nekonkretizirani so tako pritožbeni očitki, da postopek vročanja ni bil nezakonit, ampak izvršen na podlagi prvega odstavka 117. člena ZKP. Tožena stranka namreč ne pojasni, zakaj je uporabila navedeno zakonsko določilo in zakaj naj bi bilo vročanje na tak način pravilno.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Kot že pojasnjeno je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je bil disciplinski postopek izveden nezakonito, zaslišanje predlaganih prič pa se je tako pokazalo za nepotrebno.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna posest - domneva dobre vere - izvrševanje posesti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - pravočasen dokazni predlog
Neizkaz pravnega temelja ne izključuje dobre vere, na obstoj dobre vere v časovno oddaljenih obdobjih (in spričo zapostavljenosti pomena zemljiške knjige v družbenem sistemu) je mogoče sklepati tudi na podlagi dolgotrajne posesti, ki ji zemljiškoknjižni lastnik ni z ničimer nasprotoval.
V takih primerih, kot je obravnavani, ko pridobitev posesti sega v obdobje pred več desetletji, bi bilo pogojevanje priposestvovanja s posestnikovim vedenjem o izvornem poslu pretirano strogo.
Ker za celotno obdobje vse do vložitve tožbe (80 let) toženka ni izkazala okoliščine, ki bi kazala na to, da je sama ali njena zemljiškoknjižna prednica izvrševala posestna ravnanja ali vsaj nasprotovala izvrševanju posesti tožnice ali njenih prednikov, je prepričljiv dokazni zaključek, da so tožnica in njeni predniki vsaj od 1909 izvrševali nemoteno posest sporne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00068492
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 185, 185/1.
plačilo odškodnine - delovna nesreča - gradbena dela - delo na strehi - vmesna sodba - pasivna legitimacija - splošna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - deljena odgovornost za škodo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - varnost in zdravje pri delu - izvajanje nadzora nad izvajanjem dela - splošni pogoji zavarovanja - zavarovalna pogodba - obseg zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja - sprememba tožbe
Kritičnega dne je odredil in organiziral krpanje strehe zaposleni pri drugotoženi stranki, zato je bil dolžan opravljati tudi nadzor in dajati navodila za delo v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Sodna praksa se je doslej že večkrat izrekla, da je takšen položaj primerljiv s položajem delodajalca napram delavcu, četudi med njima formalno delovno razmerje ni vzpostavljeno.
ZPP člen 224, 224/1. ZJN-2 člen 12, 29. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98.
sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - finančni popravek - javna listina - odgovornost države - trditveno in dokazno breme - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti
Revizijsko poročilo, ki ga je v okviru svojih pristojnosti sestavil državni organ, je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Področni predpisi in pravila razdeljevanja in nadzora nad porabo kohezijskih sredstev tožeči stranki ne prepovedujejo naknadnega ponovnega preverjanja pravilnosti porabe sredstev in tudi ne strožje kvalifikacije že ugotovljene iste kršitve. Postopek nadzora nad porabo sredstev je večstopenjski, izvajajo ga tako organi EK kot nacionalni organi, pri čemer je zaželeno in smotrno, da delujejo usklajeno.
Škodljive finančne posledice za proračun EU in države so v posledici, da je nepovratna sredstva prejel nekdo, ki ni spoštoval pravil EU in nacionalnih pravil (in bi jih, če ne bi bila dodeljena toženi stranki, dobil nekdo drug, ki bi spoštoval ta pravila). Evropska unija preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada financira samo dejavnost, ki se izvaja ob polni skladnosti s pravom EU, zato morajo države članice delno ali v celoti preklicati financiranje iz evropskih sredstev, če ugotovijo nepravilnosti pri uporabi predpisov EU ali nacionalne zakonodaje.
Na opredelitev resnosti kršitve ne vpliva dejstvo, da nobeden od nadzornih organov tožnice ni zaznal navedene kršitve.
Neupravičeno porabo sredstev v konkretnem primeru ni povzročilo pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja oziroma organu nadzora tožeče stranke, pač pa neizpolnitev pogodbenih obveznosti tožene stranke.
Finančni popravki, določeni v Smernicah, že sami po sebi upoštevajo in vključujejo oceno narave ugotovljene nepravilnosti, njene resnosti ter finančne izgube zadevnega sklada.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069773
DZ člen 141, 183, 199. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - rezidentstvo - mnenje izvedenca - stiki otrok s starši - določitev preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninsko breme - povračilo stroškov preživljanja - verzijski zahtevek
Ker v okviru nepravdnega postopka za ureditev družinskih razmerij ni mogoče uveljavljati verzijskega oziroma obogatitvenega zahtevka, bi moralo sodišče prve stopnje skladno z 19. členom ZNP-1 v tem delu postopek ustaviti in glede tega dela zahtevka po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka, saj se preživninski verzijski zahtevki uveljavljajo s tožbo v pravdi.
Četudi drži pritožnikova ugotovitev, da nobena od zaslišanih prič naj ne bi potrdila oškodovančeve izpovedbe, ne gre spregledati oškodovančeve izpovedbe, ki je za obdolženca obremenilna, kot je razvidno iz razlogov pritožbeno izpodbijanega sklepa in ki v konkurenci z ostalimi dokazi, ki se nanašajo na ti kaznivi dejanji, tudi po sodbi pritožbenega sodišča daje varno podlago za sklep, da je podana večja verjetnost, da je obdolženec storil tudi ti dve kaznivi dejanji, kot pa verjetnost, da teh kaznivih dejanj ne bi storil.
OZ člen 132, 243, 243/1, 459, 459-3. ZPP člen 8, 155, 155/1.
dobava blaga oz. oprava storitev - pogodbeno dogovorjene lastnosti - sprememba ponudbe - pojasnilna dolžnost - vrnitev kupnine - plačilo odškodnine - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - dokazna ocena verodostojnosti prič - pomanjkljiva trditvena podlaga
Toženka ni izkazala, da je tožnico ob dogovarjanju za naročilo stavbnega pohištva opozorila na spremenjeno bistveno lastnost naročenega in izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožnica ni podala ustreznih trditev v zvezi z zmanjšanjem premoženja. Nemožnost uporabe hiše, ki se ni odrazila na tožničinem premoženjskem položaju, ne omogoča pravnega zaključka o že nastali pravno priznani premoženjski škodi. Vsaka kršitev se še ne odrazi kot pravno priznana premoženjska škoda. To je le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
Da bi naročnik zamudil s tožbo, za uporabo 636. člena in tretjega odstavka 663. člena OZ, podjemnikov naklep ni potreben. Za zavajanje s pomenom iz teh določb je dovolj, da podjemnik z naročnikom sodeluje ne samo pri odpravljanju, temveč že pri odkrivanju vzroka napake, še zlasti v situaciji, kot je zadevna, kadar pri takšnem skupnem raziskovanju ni jasno, ali napaka izvira iz izvajanja gradnje ali iz projekta. To sodelovanje – ki ne izključuje nesoglasij o vzrokih napak, odgovornosti zanje in načinu njihove odprave – osredotoča pozornost vpletenih na to, kako zagotoviti, da bi gradba postala takšna, kakršna bi od začetka morala biti (brezhibna), in dokler poteka, ohranja možnosti, da se napake odpravijo in morebitne nesoglasja v zvezi z njimi razrešijo brez zatekanja k sodiščem
ZP-1 člen 15, 15/2, 15/3, 42, 42/4.. ZPrCP člen 8, 8/2.
prekrški zoper varnost cestnega prometa - tehnična sredstva - uvedba postopka o prekršku - pravočasnost - odgovornost pravne osebe - odgovorna oseba
Postopek zoper odgovorno osebo po drugem odstavku 8. člena ZPrCP torej ni samostojen postopek o prekršku, temveč gre še vedno za postopek zoper pravno osebo, za katero pa po izrecni zgoraj citirani določbi zakona odgovarja odgovorna oseba po drugem in tretjem odstavku 15. člena ZP-1. Postopek zoper pravno osebo pa je bil, kot zgoraj pojasnjeno, začet pravočasno.
V tem primeru, ko vlaga tožbo samo en tožnik, bi moralo sodišče prve stopnje v primeru utemeljenega procesnega ugovora pomanjkanja pravnega interesa tožnika ter litispendence zavreči tožbo ob predhodnem preizkusu. Ni razloga, da bi prekinjalo postopek in čakalo na odločitev v matičnih postopkih zaradi rešitve predhodnega vprašanja, temveč je bolj ekonomično in racionalno, če takoj odloči o teh ugovorih.