CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00068202
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12. ZS člen 83a. URS člen 14, 23, 35, 51. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 336, 336/1. ZDR-1 člen 118, 202. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 10, 12, 12/1.
odpravnina - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - pravica strank do udeležbe na naroku - COVID-19 - pogoj PCT - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka - ustavna presoja - test sorazmernosti - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je na dan, ko je bil razpisan narok za glavno obravnavo, na katerega toženec ni pristopil, obstajala zakonska pravna podlaga, na temelju katere je bil tožencu, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
Toženčevo neizpolnjevanje pogoja PCT in odklonitev samotestiranja ne predstavljata ne opravičljivega razloga za izostanek z naroka kot tudi ne za preložitev naroka na podlagi 115. člena ZPP.
Nobena od navedenih določb 10. in 12. člena Konvencije MOD št. 158 ne predstavlja podlage, da bi toženec, kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi in sodni razvezi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi, še ostal upravičen do te odpravnine
sklep o odpustu obveznosti - pravnomočnost sklepa - pritožba upnika
Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.
časovne meje pravnomočnosti - nedopustna pritožbena novota - preživnina mladoletnih otrok - brezposelnost preživninskega zavezanca
V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oziroma 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista nova dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. To velja tudi v primerih izdaje pridržanih sodnih odločb.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da višina preživnine v skupni višini 250,00 EUR mesečno za oba mld. otroka kljub trenutni brezposelnosti nasprotnega udeleženca, ni previsoka, ker je delovno sposoben in je z aktivnim iskanjem zaposlitve dolžan poskrbeti za preživljanje mld. otrok, ki sta pridobitno povsem nezmožna.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest - potreba po delu - neutemeljen odpovedni razlog
Sam sprejem akta o sistemizaciji ni pomemben pri presoji, ali je delodajalec reorganiziral delovni proces. Posledično v individualnem delovnem sporu ni odločilno, ali je bil akt o sistemizaciji sprejet oziroma spremenjen na zakonit način. Pomembno je le, ali je do reorganizacije dejansko prišlo.
Črtanje dveh nalog, ki jih tožnica ni nikoli opravljala, ne pomeni spremembe del in nalog tožnice, zaradi katere bi bila nujna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe delovnih nalog in ponudba nove ni bila ne nujna ne utemeljena, saj se delovne naloge dejansko niso spremenile, ampak se je le preimenovalo delovno mesto, kar pa ne predstavlja utemeljenega odpovednega razloga.
ZIZ člen 3, 52, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 71, 169. ZPP člen 2, 2/1, 343, 343/3.
denarna terjatev - nedenarna terjatev - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - napaka - ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - nesorazmernost - odlog izvršbe - pravni interes
Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.
Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.
Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.
S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - podpis na pogodbi - dokazna ocena izpovedi prič - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik v letih 2017, 2018, 2019 in 2020 dopusta ni koristil iz objektivih razlogov oziroma ga toženka h koriščenju slednjega tudi ni pozivala. Iz tega razloga je tožnik upravičen do nadomestila za letni dopust za leto 2019 in 2020 in mu ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno prisodilo. Vendar pa je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zgolj za letni dopust, ki ga je bil na dan prenehanja delovnega razmerja, upoštevajoč obdobje za prenos, kot izhaja iz 3. odstavka 162. člena ZDR-11, upravičen izrabiti, česar pa sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. Pravica do izrabe letnega dopusta namreč ni neomejena in ugasne s potekom obdobja za prenos.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige - pravica razpolaganja - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - objektivna nevarnost - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Končno izpodbijani sklep niti ne pojasni, katera objektivna okoliščina bi še morala biti podana za ugotovitev o obstoju objektivne nevarnosti, ki jo, poleg verjetnosti terjatve, za izdajo začasne odredbe zahteva določilo drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je za dokazovanje te predpostavke dovolj že verjeten izkaz nastanka nevarnosti za bodočo izterjavo ali uveljavitev zahtevka, ni pa treba izkazati ravnanja ali opustitve dolžnika ali koga tretjega, ki bi lahko povzročilo tako posledico, niti dolžnikovega namena povzročiti nevarnost. Sodišče prve stopnje je bilo pri presoji te predpostavke prestrogo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je prenagljeno sklepalo, da niso izpolnjeni pogoji za predlagano zavarovanje.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 59, 59/1, 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/-1, 163, 163/3. ZS člen 54, 54/2. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo neposrednosti - zaslišanje priče izven glavne obravnave - pomoč strokovnega sodelavca - kršitev določb zakona o prekrških - konkretiziranost opisa prekrška - izrek odločbe o prekršku - nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - uradna oseba - redarstvo - sankcija - omilitev globe - napačen pravni pouk - kršitev pravice do pravnega sredstva
Pritožba nadalje meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo neposrednosti, ker je oceno o neverodostojnosti priče A. A. sprejel sodnik, ki ob zaslišanju priče sploh ni bil prisoten, saj ga je izvedla pravosodna svetovalka, zaradi česar si sodnik ni mogel ustvariti neposrednega vtisa o izvedenih dokazih ter napraviti in obrazložiti dokazne ocene v skladu z lastnimi prepričanji in neposrednimi zaznavami.
V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja, da skladno z drugim odstavkom 54. člena ZS pravosodni svetovalci (strokovni sodelavci) lahko v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. V primeru, ko strokovni sodelavec izven glavne obravnave zasliši pričo, sodnik dokaz oceni na podlagi njegove vsebine v razmerju do drugih izvedenih dokazov ter v takšnem primeru ne gre za kršitev načela neposrednosti, zato v pritožbi na ta način uveljavljana relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki je vplivala oziroma bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ni podana.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da med drugim obsega stanovanjski del, v katerem dolžnik prebiva. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.
Ne more dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.
neupravičena uporaba tuje stvari - ustni dogovor o uporabi stvari - dovoljenje za uporabo - začasna uporaba tujega zemljišča - plačilo uporabnine - pooblastilo za sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sodba presenečenja
O sodbi presenečenja ni mogoče govoriti, ker je sodišče odločitev poleg določil OZ oprlo tudi na določila SPZ, saj gre za pravno podlago, ki bi jo tožnica ob dolžni skrbnosti lahko predvidela, ne pa za presenetljiv zasuk v postopku, na katerega stranka ni mogla računati in je zato izgubila možnost navajanja dejstev, ki so v zvezi z nepričakovano novo podlago pravno odločilna.
Za uspeh s tožbenim zahtevkom mora tožnica izkazati, da je: (1) lastnica nepremičnine, (2) da jo toženka brezplačno uporablja in (3) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage, toženka pa se obveznosti plačila lahko razbremeni, če dokaže, da je dobroverna lastniška posestnica ali da ima za uporabo sklenjen pravni posel.
Tožnica kot lastnica zemljišča ni neposredno sodelovala pri dogovoru o uporabi, prav tako ni podpisala Sporazuma o načinu odškodnine za uporabo zemljišča. V njenem imenu je tak sporazum v ustni obliki sklenil sin A. A, ki je že takrat upravljal z zemljišči in bil predviden za prevzemnika kmetije, sedaj pa je tudi lastnik sporne parcele. A. A. je imel torej splošno pooblastilo matere za upravljanje z zemljišči, v katerega spada tudi sklepanje dogovora o začasni uporabi.
neupravičena pridobitev - zamudna sodba - nastop zamude dolžnika
Kajti, če se pričakovana podlaga za prehod koristi ni uresničila, je takšna pridobitev neupravičena, zato nastopi dolžnost vrnitve (condictio causa data causa non secuta). Pri tem ni pomembno, ali je bil dogovor o odkupu gostinskega lokala sklenjen v predpisani obliki, ali je konvalidiral, koliko je znašala celotna kupnina, koliko obrokov je bilo dogovorjenih ter ali je tožnica plačala celotno kupnino ali zgolj en del, kot neutemeljeno izpostavlja toženka v odgovoru na pritožbo. Važno je zgolj, ali so bila plačila izvršena v pričakovanju, da bo lahko tožnica pozneje gostinski lokal odkupila, in ali se je to pričakovanje izjalovilo.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - dokazna ocena izpovedi stranke - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Da do podpisa sporazuma s strani tožnika ni prišlo, je sodišče pravilno ocenilo tudi na podlagi okoliščine, da tožena stranka kljub pozivu sodišča ni predložila originalnega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi z njim morala razpolagati. Prav tako tožena stranka ni predložila nobenega dokaza o svojih trditvah, čeprav je dokazno breme na strani delodajalca.
Ker je zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu trajala le kratek čas (1. 6. do 7. 6. 2022), nova zaposlitev ne vpliva na nadaljevanje delovnega razmerja med strankama do dneva odločitve sodišča.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izdelava elaborata med postopkom - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - stranka v postopku - zgrešena pasivna legitimacija
ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - plača in drugi prejemki - prihodki - likvidna sredstva - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - preseganje finančnega cenzusa - socialna ogroženost
Tožnica je v trimesečnem obdobju na svoj račun poleg plače prejela še nakazila svojega podjetja in na račun položila tudi gotovino. Njena štiričlanska družina je tako mesečno razpolagala z najmanj 1.691,00 EUR dohodka na družinskega člana, kar izrazito presega cenzus 843,78 EUR. To kaže, da je njena družina daleč od socialne ogroženosti in da je sodno takso v višini 2.559,00 EUR sposobna plačati takoj in v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo preživljanje njene družine.
plačilo za nadurno delo - dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - dodatek za delo ponoči - stroški v zvezi z delom - nesklepčna tožba - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba izpodbijane sodbe
Ker je tožena stranka izrecno in konkretno opozarjala na pomanjkljivo trditveno podlago in dejstvo, da tožnik vtoževanega zneska ni specificiral oziroma zadostno opredelil, je bilo na tožniku breme, da za vsako vtoževano terjatev, za katero je menil, da mu jo tožena stranka dolguje (nadure, dnevnice, dodatek za nedeljsko, praznično, nočno delo) opredeli dolgovani znesek ter pojasni, na podlagi katerih dejstev je prišel do zaključka o njegovi višini. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oziroma predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalnih vlog, še manj na to, da bo vsa relevantna dejstva (ki niso zatrjevana) lahko iz teh prilog ugotovil izvedenec finančne stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067552
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 24, 25, 25/1, 26, 26/1. ZIZ člen 15, 41, 41/1, 41/5, 44, 44/3. ZPP člen 17, 18, 18/3, 47, 47/1, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - dovolitev izvršbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - stalno prebivališče - ugovor mednarodne nepristojnosti - pravdni postopek - trditveno in dokazno breme - predhodni preizkus tožbe - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - tiha privolitev - oprava izvršbe - vrsta spora - navedbe v tožbi - navedbe v odgovoru na pritožbo
Po Uredbi o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba Bruselj I bis toženec (oziroma smiselno dolžnik) lahko, razen v primeru, ko je podana izključna pristojnost drugega sodišča, v mednarodno pristojnost sodišča določene države članice privoli tudi konkludentno. To posledično pomeni, da je tožbo treba vročiti tožencu v odgovor oziroma da sodišče na neobstoj mednarodne pristojnosti (razen pri izključni pristojnosti) ne sme paziti že ob predhodnem preizkusu tožbe. V nasprotnem primeru namreč do tihe prorogacije sploh ne bi moglo nikoli priti. Za presojo mednarodne pristojnosti so torej relevantne tako navedbe v tožbi (smiselno v predlogu za izvršbo), kot tudi v odgovoru na tožbo (smiselno v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Povedano še drugače, sodišče se lahko že ob preizkusu tožbe (oziroma smiselno predloga za izvršbo) izreče za mednarodno nepristojno le, če zanesljivo ugotovi, da je izključno pristojno sodišče kakšne druge države članice EU oziroma da ni pristojno slovensko sodišče.
Posebna narava izvršbe na podlagi verodostojne listine je pomembna tudi v zvezi z vprašanjem, katero sodišče je mednarodno pristojno za ta postopek. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sta namreč v istem postopku združena postopek izdaje plačilnega naloga po ZPP in sama dovolitev oprave izvršbe, zato mora biti pristojnost slovenskega sodišča podana tako za odločanje o plačilnem nalogu, kot tudi za dovolitev izvršbe. Za dovolitev izvršbe je izključno pristojno sodišče države izvršitve sodne odločbe, medtem ko je pristojnost za odločanje o samem zahtevku pogojena z vrsto spora.
Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za določitev pristojnosti je na upniku, vendar pa je treba tudi s tem v zvezi upoštevati posebnost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko se verodostojna listina in pogodba, ki je temelj zahtevka, predlogu za izvršbo ne prilagata. Če dolžnik pristojnosti slovenskega sodišča oporeka, je treba okoliščine, ki so pravno pomembne za to vprašanje, zanesljivo ugotoviti v pravdnem postopku.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev - vročanje pravni osebi - vročilnica - javna listina - izpodbijanje domneve vročitve - trditveno in dokazno breme - zavrženje tožbe
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar pa lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 82, 82/1-2, 82/3, 83, 121, 121/1. ZPP člen 8, 212, 212/1, 214, 214/1. ZGD-1 člen 527.
zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora - upravičeni predlagatelj - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos terjatev - dokazovanje - dokazna sredstva - dokazni standard - dokazna ocena
ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena za dokazovanje prenosa terjatev dokaznih sredstev ne določa. Tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšnimi dokaznimi sredstvi ugotavlja sodišče sporna pravno relevantna dejstva. Kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je sporno dejstvo mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (primerjaj prvi odstavek 212. člena ZPP).
ZFPPIPP nadalje v tretjem odstavku 57. člena tudi ne določa pravila o dokaznem standardu. Ker tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda se ugotavljajo pravno relevantna dejstva, se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov.
Upoštevajoč navedena pravila dokazovanja je ob konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve dvom stečajnega upravitelja v to, da so bili obravnavani prenosi terjatev dejansko in veljavno izvedeni, razumen. Ali zgolj predložena potrdila prejšnjih upnikov, v katerih so izjavili, da so terjatve prenesene na novega upnika (pritožnika), zadoščajo za stopnjo prepričanja, je namreč odvisno od ugovorov, s katerimi se izpodbija njihova dokazna vrednost.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - paranoidna shizofrenija - psihiatrično izvedensko mnenje - način zdravljenja - prekoračitev policijskih pooblastil - okvara sluha
Način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.