ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2,11/5, 12, 12/1, 12.a, 12.a, 12.a/3. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 7, 212, 365-2.
izvršba - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zaznamba sklepa o izvršbi - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - lastništvo nepremičnine - solastništvo nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - status oškodovanca
Vse navedene okoliščine, ki jih je pravilno ugotovilo in izpostavilo že sodišče prve stopnje, torej po eni strani osebnost in sloves obtoženke in njene družine, po drugi strani pa okoliščine predaje paketa, videz paketa (plastična škatla zavita v črn trak, ki onemogoča, da bi se videlo ali vonjalo, kaj je v paketu), striktno naročilo obtoženkinega moža, da mora paket poslati z navadno pošto ter dejstvo, da bi obtoženka lahko sama paket poslala bodisi po pošti bodisi bi ga osebno odnesla v Nemčijo, kamor so redno odhajali z družino (ob tem sodišče druge stopnje še poudarja, da je obtoženka državljanka Nemčije), pa po presoji pritožbenega sodišča omogočajo zaključek, da se obtoženka ni mogla zanašati na svojo pravico do zasebnosti.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - paranoidna shizofrenija - psihiatrično izvedensko mnenje - način zdravljenja - prekoračitev policijskih pooblastil - okvara sluha
Način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
neupravičena pridobitev - zamudna sodba - nastop zamude dolžnika
Kajti, če se pričakovana podlaga za prehod koristi ni uresničila, je takšna pridobitev neupravičena, zato nastopi dolžnost vrnitve (condictio causa data causa non secuta). Pri tem ni pomembno, ali je bil dogovor o odkupu gostinskega lokala sklenjen v predpisani obliki, ali je konvalidiral, koliko je znašala celotna kupnina, koliko obrokov je bilo dogovorjenih ter ali je tožnica plačala celotno kupnino ali zgolj en del, kot neutemeljeno izpostavlja toženka v odgovoru na pritožbo. Važno je zgolj, ali so bila plačila izvršena v pričakovanju, da bo lahko tožnica pozneje gostinski lokal odkupila, in ali se je to pričakovanje izjalovilo.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izdelava elaborata med postopkom - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - stranka v postopku - zgrešena pasivna legitimacija
ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.
plačilo za nadurno delo - dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - dodatek za delo ponoči - stroški v zvezi z delom - nesklepčna tožba - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba izpodbijane sodbe
Ker je tožena stranka izrecno in konkretno opozarjala na pomanjkljivo trditveno podlago in dejstvo, da tožnik vtoževanega zneska ni specificiral oziroma zadostno opredelil, je bilo na tožniku breme, da za vsako vtoževano terjatev, za katero je menil, da mu jo tožena stranka dolguje (nadure, dnevnice, dodatek za nedeljsko, praznično, nočno delo) opredeli dolgovani znesek ter pojasni, na podlagi katerih dejstev je prišel do zaključka o njegovi višini. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oziroma predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalnih vlog, še manj na to, da bo vsa relevantna dejstva (ki niso zatrjevana) lahko iz teh prilog ugotovil izvedenec finančne stroke.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 59, 59/1, 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/-1, 163, 163/3. ZS člen 54, 54/2. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo neposrednosti - zaslišanje priče izven glavne obravnave - pomoč strokovnega sodelavca - kršitev določb zakona o prekrških - konkretiziranost opisa prekrška - izrek odločbe o prekršku - nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - uradna oseba - redarstvo - sankcija - omilitev globe - napačen pravni pouk - kršitev pravice do pravnega sredstva
Pritožba nadalje meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo neposrednosti, ker je oceno o neverodostojnosti priče A. A. sprejel sodnik, ki ob zaslišanju priče sploh ni bil prisoten, saj ga je izvedla pravosodna svetovalka, zaradi česar si sodnik ni mogel ustvariti neposrednega vtisa o izvedenih dokazih ter napraviti in obrazložiti dokazne ocene v skladu z lastnimi prepričanji in neposrednimi zaznavami.
V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja, da skladno z drugim odstavkom 54. člena ZS pravosodni svetovalci (strokovni sodelavci) lahko v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. V primeru, ko strokovni sodelavec izven glavne obravnave zasliši pričo, sodnik dokaz oceni na podlagi njegove vsebine v razmerju do drugih izvedenih dokazov ter v takšnem primeru ne gre za kršitev načela neposrednosti, zato v pritožbi na ta način uveljavljana relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki je vplivala oziroma bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ni podana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno znižanje plače
Toženka je iz razloga destimulacije izplačala tožniku, vodji organizacijske enote, za 40 % nižjo plačo. S tako obračunano destimulacijo je brez predhodne ocene delovne uspešnosti enostransko posegla v osnovno plačo tožnika, kar je protipravno. Glede na navedeno je tožnik zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi bistvenega zmanjšanja plač v smislu 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
Ker je predlagateljica vse tri dodatne zahtevke opredelila kot verzijske, je pravilna odločitev, da je glede na vrednost spornega predmeta za odločanje o tem delu predloga (tožbe) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067131
ZKP člen 339, 339/2, 355, 355/1, 372, 372-1, 372-3. KZ-1 člen 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZMZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/4, 84.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - ne bis in idem - isti historični dogodek - res iudicata - predodelitev zadeve drugemu sodniku - načelo ustnosti in neposrednosti - povzemanje vsebine listine - prosilec za azil - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - obteževalne in olajševalne okoliščine
Skladno z načelom ustnosti sme sodišče sodbo opreti samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi (prvi odstavek 355. člena ZKP). Vendar to načelo ne zahteva dobesedne izvedbe dokazov na glavni obravnavi. Zahteva le, da so dokazi na glavni obravnavi "pretreseni", to je obravnavani tako, da se sodečemu sodniku razkrije njihova vsebina in da imajo udeleženci možnost o njih ustno razpravljati.
Sodišče prve stopnje ugovora v zvezi z načelom ne bis in idem ni zavrnilo zaradi različne pravne kvalifikacije, temveč zaradi dejstva, da gre v predmetnem postopku za 11 drugih prevozov storjenih v drugem časovnem obdobju z drugimi udeleženci kot v primeru kaznivega dejanja, za katerega je bil A. A. že pravnomočno obsojen. To pa torej pomeni, da gre za drug historični dogodek. Uporaba načela ne bis in idem ne sme pomeniti favoriziranja storilcev, ki masovno izvršujejo kazniva dejanja.
Prosilci za mednarodno zaščito imajo po tem, ko podajo prošnjo, pravico ostati do odločitve o njihovi prošnji, nikakor pa tega ni mogoče enačiti s pravico do prebivanja. Za prebivanje je namreč potreben bivalni naslov (dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje). Tega zaključka pa ne more spremeniti dejstvo, da je v prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 določeno, da ima prosilec na področju sprejema med drugim pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, saj se je sodna praksa že izrekla, da gre za t.i. pravico ostati na ozemlju RS.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - dokazna ocena izpovedi stranke - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Da do podpisa sporazuma s strani tožnika ni prišlo, je sodišče pravilno ocenilo tudi na podlagi okoliščine, da tožena stranka kljub pozivu sodišča ni predložila originalnega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi z njim morala razpolagati. Prav tako tožena stranka ni predložila nobenega dokaza o svojih trditvah, čeprav je dokazno breme na strani delodajalca.
Ker je zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu trajala le kratek čas (1. 6. do 7. 6. 2022), nova zaposlitev ne vpliva na nadaljevanje delovnega razmerja med strankama do dneva odločitve sodišča.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta
Zmotno je stališče pritožnice, da vrednost, ki se nanaša zgolj na izstop, ne more presegati višine vrednosti deležev osnovnega kapitala, ki je predmet izstopa, vse dokler ni ugotovljena drugačna vrednost. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, da vrednost spornega predmeta za izstop iz družbe ne more presegati družbenikovega interesa, ki je določen z vrednostjo osnovnega kapitala, kot je določen v sodnem registru, saj ima zahtevek za izstop iz družbe za posameznega družbenika lahko povsem samostojno vrednost oziroma ekonomski pomen, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 3, 52, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 71, 169. ZPP člen 2, 2/1, 343, 343/3.
denarna terjatev - nedenarna terjatev - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - napaka - ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - nesorazmernost - odlog izvršbe - pravni interes
Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.
Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.
Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.
S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - zahteva za sodno varstvo - zaslišanje storilca
V zahtevi za sodno varstvo ni izrecnega predloga za zaslišanje storilca, vendar je pravica do zaslišanja temeljna pravica v postopku o prekršku in le izjemoma sodišče lahko odloči, ne da bi storilca zaslišalo.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 313, 358, 358-5, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 378.
zdravniška specializacija - specialistični izpit - povrnitev stroškov specializacije - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zapadlost terjatve - dospelost obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa - zamuda roka za izstavitev računa - vezanost na dejansko stanje - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zastaranje terjatev, pri katerih je pogoj za dospelost izstavitev računa, začne teči ob dospelosti, toda le, če je račun izdan v primernem roku. Če račun ni izstavljen oziroma je izstavljen po zapadlosti obveznosti, začne teči zastaranje glede na čas, ko bi račun moral biti izstavljen.
ZPP člen 72, 72/2, 102, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zavrnitev dokaznega predloga - nepopoln dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - prenehanje naročniškega razmerja - prenos naročniškega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - obvladanje slovenskega jezika - pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - pravica do tolmača - očitna pisna pomota - predlog za izločitev sodnika
Protispisna je ugotovitev, da toženka ni pravilno predlagala priče, saj določba 236. člena ZPP dopušča, da stranka navede ime priče ter prebivališče oziroma zaposlitev. Če je toženka navedla zaposlitev priče in to, kaj bo priča povedala, je dokazni predlog popoln.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067552
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 24, 25, 25/1, 26, 26/1. ZIZ člen 15, 41, 41/1, 41/5, 44, 44/3. ZPP člen 17, 18, 18/3, 47, 47/1, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - dovolitev izvršbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - stalno prebivališče - ugovor mednarodne nepristojnosti - pravdni postopek - trditveno in dokazno breme - predhodni preizkus tožbe - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - tiha privolitev - oprava izvršbe - vrsta spora - navedbe v tožbi - navedbe v odgovoru na pritožbo
Po Uredbi o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba Bruselj I bis toženec (oziroma smiselno dolžnik) lahko, razen v primeru, ko je podana izključna pristojnost drugega sodišča, v mednarodno pristojnost sodišča določene države članice privoli tudi konkludentno. To posledično pomeni, da je tožbo treba vročiti tožencu v odgovor oziroma da sodišče na neobstoj mednarodne pristojnosti (razen pri izključni pristojnosti) ne sme paziti že ob predhodnem preizkusu tožbe. V nasprotnem primeru namreč do tihe prorogacije sploh ne bi moglo nikoli priti. Za presojo mednarodne pristojnosti so torej relevantne tako navedbe v tožbi (smiselno v predlogu za izvršbo), kot tudi v odgovoru na tožbo (smiselno v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Povedano še drugače, sodišče se lahko že ob preizkusu tožbe (oziroma smiselno predloga za izvršbo) izreče za mednarodno nepristojno le, če zanesljivo ugotovi, da je izključno pristojno sodišče kakšne druge države članice EU oziroma da ni pristojno slovensko sodišče.
Posebna narava izvršbe na podlagi verodostojne listine je pomembna tudi v zvezi z vprašanjem, katero sodišče je mednarodno pristojno za ta postopek. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sta namreč v istem postopku združena postopek izdaje plačilnega naloga po ZPP in sama dovolitev oprave izvršbe, zato mora biti pristojnost slovenskega sodišča podana tako za odločanje o plačilnem nalogu, kot tudi za dovolitev izvršbe. Za dovolitev izvršbe je izključno pristojno sodišče države izvršitve sodne odločbe, medtem ko je pristojnost za odločanje o samem zahtevku pogojena z vrsto spora.
Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za določitev pristojnosti je na upniku, vendar pa je treba tudi s tem v zvezi upoštevati posebnost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko se verodostojna listina in pogodba, ki je temelj zahtevka, predlogu za izvršbo ne prilagata. Če dolžnik pristojnosti slovenskega sodišča oporeka, je treba okoliščine, ki so pravno pomembne za to vprašanje, zanesljivo ugotoviti v pravdnem postopku.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 85/2, 112, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5. ZPP člen 274. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - obtožba - pravna korist - uveljavljanje ničnosti - delavski predstavnik
Tožnik je kot delavec prejel pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, zoper katero ni dopustnega sodnega varstva. Tega zaključka ne spremeni dejstvo, da je tožnik tudi delavski predstavnik oziroma član sveta delavcev in da se opozorilo nanaša na njegova ravnanja v zvezi z opravljanjem te funkcije.