ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231, 231-3. ZPP člen 13.
predhodni stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - standard verjetnosti terjatve - verjetnost obstoja terjatve - domneva insolventnosti
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.
V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izklicna cena - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.
KZ-1 člen 249, 249/1. ZKP člen 100, 101, 105, 105/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - napačna uporaba zakona - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko je višina škode zajeta v opisu kaznivega dejanja, kot je to v konkretni zadevi, je že zaradi tega vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da se oškodovanko s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Na to utemeljeno opozarja pritožnik v pritožbenih izvajanjih, pri čemer še razumno poudarja nevzdržnost situacije, da obdolženec kljub priznanju odgovornosti za naklepno kaznivo dejanje in povzročeno škodo v breme A. A. te ne bi bil dolžan povrniti.
prenehanje skrbništva - sprememba okoliščin - delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika
Sodišče je z izvedencem ugotovilo, da niso podani pogoji, da preneha skrbništvo, ki je bilo določeno za predlagatelja. Delno omejena poslovna sposobnost v opisani obliki je nujna in je potrebno pravne posle, ki so opisani, opraviti preko skrbnika.
motenje posesti poti - motenje soposesti - zadnje posestno stanje - uporaba dovozne poti - obseg uporabe poti - nastavitev ovire
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ne more uporabljati poti niti v obsegu, kot je bila določena s služnostjo. S tem je podano motenje posesti in se tožena stranka ne more sklicevati, da je postavitev betonskih korit le omejila tožečo stranko na služnostno pot in da je s tem podana izjema pri motenju posesti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067586
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota - način nastanka poškodb - dokazna ocena
Tožnik bi moral dokazati, da je do nesreče pri delu prišlo na določeno zatrjevan način, sodišče namreč v postopku preverja tožbene navedbe glede poteka nesreče pri delu s stališča, ali je do nje prišlo prav na zatrjevani način; zgolj dejstvo, da je prišlo do poškodbe pri opravljanju dela ter izpolnitev obrazca o prijavi nezgode-poškodbe pri delu s strani prve toženke, pa ne zadostuje za izpolnitev te predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke.
sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica.
URS člen 28, 28/1, 28/2. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 217, 217/1, 217/1-25, 217/2.
načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa - datum nastopa dela
Določb drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. 7., izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. Posledično za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1.7., sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 224, 224/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - zadostna trditvena podlaga - ukaz nadrejenega - uspeh celotnega dokaznega postopka - verodostojna listina
Tudi ob izostanku posebnega ukaza oziroma odreditve so bili sestanki, ki se jih je moral tožnik udeležiti vsakodnevno, torej tudi na dan tedenskega počitka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, obvezni, tožnik se jih je moral udeležiti in tega ni mogel prenesti na druge pripadnike. Ali gre za nalogo, ki je posegla v tožnikovo pravico, je vprašanje materialnopravne presoje, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo pravilno.
začasna odredba za uveljavitev denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - konkretne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo oziroma uporabilo določbo drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Čeprav so pogoji za izdajo začasne odredbe strogi in jih je treba razlagati restriktivno, njihova uporaba ne sme biti preveč omejujoča. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju svoje odločitve med drugim sklicuje na pravno teorijo, vendar pri tem spregleda, da ta le povzema sodno prakso in pri tem celo opozarja, da je obstoječa sodna praksa preveč rigidna in da bi sodišča morala omiliti presojo tega pogoja, da bi institut začasnih odredb v praksi v večji meri služil svojemu namenu.
Preuranjena je razprava o obstoju kaznivega dejanja o temeljni oziroma kvalificirani obliki kaznivega dejanja. Takšna pritožbena zahteva sega na področje pravilne pravne opredelitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar bo prav tako, ko za odreditev oziroma podaljšanje pripora zadošča že obstoj utemeljenega suma storitve temeljne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, predmet presoje v nadaljnjem sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067102
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/1, 185/2, 186, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - sprememba tožbe - privolitev tožene stranke v spremembo tožbe - privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - izostanek odločitve sodišča prve stopnje o spremembi tožbe - pravica stranke do izjave v postopku - vročitev dopolnitve tožbe - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Tudi če stranka pred vložitvijo predloga za izvršbo oziroma tožbe računa ne zavrne, se ima v pravdnem postopku plačilu za storitve oziroma blago (v znesku, ki izhaja iz računa) pravico upirati, tako iz razloga, da le-te sploh niso bile opravljene, kot tudi posameznim cenam in količinam le-teh. Vendar mora vsa tovrstna dejstva tudi dokazati, česar tožena stranka v konkretnem primeru ni izkoristila. Račun ni temelj za nastanek obveznosti, kljub temu pa lahko služi kot dokazno sredstvo, še posebej v primeru, ko le-ta po prejemu ni zavrnjen. Če stranka računa ne zavrne, je namreč mogoče povsem utemeljeno sklepati, da so v njem navedena dejstva resnična.
Ker je tožena stranka trditve tožeče stranke zanikala zgolj pavšalno, se z do te mere konkretnimi dejstvi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno ukvarjati in ni imelo naloge, da izpodbijano sodbo obrazloži tako natančno, kot mu v pritožbi očita tožena stranka. Zakaj bi bila toženi stranki v zvezi s temi dejstvi kršena pravica do izjave, pa iz pritožbe ni mogoče izluščiti. Tožena stranka je imela možnost odgovoriti prav na vse trditve in dokaze tožeče stranke. Če te ni izkoristila, mora procesno neaktivnost pripisati sebi in ne sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje se namreč ni dolžno opredeljevati do trditev, ki jih ni.
stečajni postopek - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - zavrženje ugovora - pravica do ugovora - položaj stranke v postopku
Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ki sta jih upnika vložila zato, ker dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam - saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067047
KZ-1 člen 173, 173/3, 176, 176/1, 191, 191/1. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 248, 257, 258. URS člen 22, 29, 29/3.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - pravica do izjave obdolženca - kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku - kršitev pravice do obrambe - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dokazni predlog obrambe - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - predlog postavitve novega izvedenca
Bistvo kaznivega dejanja po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 je, da pride do spolnega občevanja ali drugih spolnih dejanj z osebo mlajšo od 15 let z zlorabo storilčevega položaja, ki izvira iz enega od v zakonu določenih razmerij in ki je tudi dejansko vzpostavljeno v določenem časovnem obdobju. Zloraba je v izkoriščanju avtoritativnega položaja tako, da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar ne bi storila brez vpliva storilčevega posebnega položaja. Glede na to se v opisu dejanja zakonski znak zlorabe položaja izraža predvsem v konkretizaciji razmerja med storilcem in osebo, ki je spolno napadena.
Kadar gre za strokovno zapletena vprašanja, mora imeti obdolženec možnost, da s pomočjo strokovnega pomočnika za to področje podaja navedbe in izpodbija nasprotne dokaze. To lahko stori tako, da sam angažira strokovnjaka in sodišču predloži tako (po njegovem naročilu izdelano) mnenje. Teorija in sodna praksa sta si edini, da ima sklicevanje na tako strokovno mnenje le pomen navedb, s katerimi stranka zavzema stališče do določenega vprašanja ali navedb, s katerimi se strokovno postavi pod vprašaj pravilnost že izdelanega mnenja, ki ga je odredilo sodišče.
Zapisnik o naroku javna listina, zanjo pa velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavek 224. člena ZPP). Zapisnik imajo stranke pravico prebrati ali zahtevati, naj se jim prebere in zoper njegovo vsebino ugovarjati (124. člen ZPP). Iz zapisnika ugovor oziroma pripombe zoper njegovo vsebino ne izhajajo. Toženka se je zato na vsebino zapisnika, iz katerega izhaja sklep o 8-dnevnem roku v katerem se mora opredeliti do tožničinega predloga, lahko zanesla.
Sodišče prve stopnje je višji zahtevek za plačilo iz naslova plače oziroma dodatkov k plači zaradi več opravljenega dela (dežurstva) zavrnilo, pri čemer izpodbijana sodba razlogov za takšno odločitev nima.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnin - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - prepoved izplačila bankam - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved izplačila
Čeprav iz ugotovitev sodišča prve stopnje izdaja, da toženka nepremičnine dejansko prodaja in bo s prodajo prejela kupnino 95.000 EUR, pa tožnik ni navedel konkretno, da bi toženka s kupnino kakorkoli razpolagala na način, da bi s tem onemogočila uveljavitev njegove terjatve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi tožnik moral navesti in verjetno izkazati konkretno nevarnost, da bo toženka s prejeto kupnino ravnala na način, da se sam iz nje ne bi mogel poplačati. Zgolj tožnikove trditve, da bo toženka, ki po tožnikovih trditvah naj ne bi imela drugega premoženja in prejema le nizko pokojnino, prejela 95.000 EUR in bo lahko s tem denarnimi sredstvi razpolagala, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.