ZPP člen 12, 285, 286b, 286b/1. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - prava neuka stranka - začasno povečan obseg dela - projektno delo
Da ne gre za projektno zaposlitev, izhaja tudi iz dokazne ocene v obrazložitvi, kjer je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da gre za povečan obseg dela. A. je namreč trajna naloga toženke, ukrepi, ki se v okviru tega izvajajo, pa se glede na obseg in vsebino spreminjajo. Kljub temu, da je izvajanje programa A. trajna naloga, se z vsakokratnim odlokom definira, katere ukrepe se bo v posameznem obdobju izvajalo, kakšna višina sredstev bo za to namenjena in kakšne bodo vsebine ukrepov. Tako se morajo z vsakim odlokom in programom A. vzpostaviti novi ukrepi in na novo pripraviti vse potrebno za izvajanje ukrepov, prav zaradi vzpostavitve izvajanja novih ukrepov pa prihaja do začasno povečanega obsega dela.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46.
dodatek za stalno pripravljenost - dokazna ocena izpovedi prič
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju, v času (tednih), ko je bil na razporedu dela načelnika (komandirja) kot vodje PP F. opredeljen kot dežurni starešina, tudi izven formalno (pisno) odrejene in plačane pripravljenosti v dejanski pripravljenosti za delo, kot jo določata 71. člen ZODPol in 17. člen KPP. Tožnik kot pomočnik komandirja je bil namreč v tem času toženki (delodajalcu) na razpolago, ko ni bilo na delu drugih starešin (komandirja ali katerega od ostalih treh pomočnikov komandirja), ne le v smislu stalne dosegljivosti po telefonu, pač pa se je tudi dejansko vključeval v delo na delovnem mestu ali na odrejenem kraju, kjer je bilo treba opraviti določeno nalogo. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za stalno pripravljenost.
prenehanje skrbništva - sprememba okoliščin - delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika
Sodišče je z izvedencem ugotovilo, da niso podani pogoji, da preneha skrbništvo, ki je bilo določeno za predlagatelja. Delno omejena poslovna sposobnost v opisani obliki je nujna in je potrebno pravne posle, ki so opisani, opraviti preko skrbnika.
KZ-1 člen 249, 249/1. ZKP člen 100, 101, 105, 105/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - napačna uporaba zakona - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko je višina škode zajeta v opisu kaznivega dejanja, kot je to v konkretni zadevi, je že zaradi tega vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da se oškodovanko s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Na to utemeljeno opozarja pritožnik v pritožbenih izvajanjih, pri čemer še razumno poudarja nevzdržnost situacije, da obdolženec kljub priznanju odgovornosti za naklepno kaznivo dejanje in povzročeno škodo v breme A. A. te ne bi bil dolžan povrniti.
URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 200, 200/2. ZVZD-1 člen 5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 155, 155/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vzgojitelj predšolskih otrok - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - neupravičen izostanek z dela - poseg v ustavne pravice posameznika - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - prepoved diskriminacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Z zahtevo za testiranje zato tožnici ni samovoljno nalagal nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnica izrecno zavezala tudi v pogodbi o zaposlitvi. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT tako ni pomenila, da so se pogoji tožničine zaposlitve spremenili, ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot to zmotno očita pritožba.
stečajni postopek - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - zavrženje ugovora - pravica do ugovora - položaj stranke v postopku
Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ki sta jih upnika vložila zato, ker dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam - saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnin - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - prepoved izplačila bankam - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved izplačila
Čeprav iz ugotovitev sodišča prve stopnje izdaja, da toženka nepremičnine dejansko prodaja in bo s prodajo prejela kupnino 95.000 EUR, pa tožnik ni navedel konkretno, da bi toženka s kupnino kakorkoli razpolagala na način, da bi s tem onemogočila uveljavitev njegove terjatve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi tožnik moral navesti in verjetno izkazati konkretno nevarnost, da bo toženka s prejeto kupnino ravnala na način, da se sam iz nje ne bi mogel poplačati. Zgolj tožnikove trditve, da bo toženka, ki po tožnikovih trditvah naj ne bi imela drugega premoženja in prejema le nizko pokojnino, prejela 95.000 EUR in bo lahko s tem denarnimi sredstvi razpolagala, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - prodaja nepremičnin
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da sama prodaja nepremičnin še ne pomeni zmanjšanja premoženja samega po sebi, ampak le njegovo preoblikovanje, tožnik pa tudi ni trdil, da bi toženka nepremičnine nameravala prodati „pod ceno“ oziroma, da bi s kupnino nato kako drugače razpolagala in tako zmanjšala premoženje. Zato zgolj dejstvo, da toženka prodaja svoje nepremičnine, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 31, 31-8, 43, 43/1, 49, 49/3, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8, 111/3, 200, 200/4. OZ člen 8, 18, 18/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - soglasje delavca - nižja plača - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj za sklenitev pogodbe - dokazna ocena izpovedi prič
Pogodba o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 je bila sklenjena za delovno mesto vodja servisa D. V spornem obdobju tožnik ni opravljal dela tega delovnega mesta, kar pa ne pomeni, kot zmotno meni toženka v pritožbi, da ni upravičen do plače, kot je bila s pogodbo o zaposlitvi dogovorjena.
Sodišče prve stopnje je pretežni del dokaznega postopka namenilo ugotavljanju, ali je tožnik opravljal delo delovnega mesta vodja servisa E. (trditev tožnika) ali servisni sprejemnik (trditev toženke). To samo po sebi ni bistveno dejstvo v tem sporu, saj odrejanje drugega dela, ali dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je po pogodbi o zaposlitvi, in izplačevanje nižje plače še ne pomeni, da s tem soglaša, in še manj, da je plača zakonito znižana. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
URS člen 28, 28/1, 28/2. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 217, 217/1, 217/1-25, 217/2.
načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa - datum nastopa dela
Določb drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. 7., izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. Posledično za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1.7., sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe - nevročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Toženec v pritožbi ne ponudi dokazov, s katerimi bi izpodbijal dejstva, ki so navedena v obvestilu o opravljeni vročitvi. Zato njegova pritožbena navedba o nepravilni vročitvi ni utemeljena.
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
Preuranjena je razprava o obstoju kaznivega dejanja o temeljni oziroma kvalificirani obliki kaznivega dejanja. Takšna pritožbena zahteva sega na področje pravilne pravne opredelitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar bo prav tako, ko za odreditev oziroma podaljšanje pripora zadošča že obstoj utemeljenega suma storitve temeljne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, predmet presoje v nadaljnjem sodnem postopku.
prošnja za podaljšanje roka - pripombe na izvedensko mnenje - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora.
PZ v 939. členu izrecno ureja tudi vprašanje prenehanja predhodne odredbe, vendar le za primere, ko dolžnik izkaže, da terjatev ne obstaja (več) in za primere, ko predlagatelj po izvršljivosti odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, ne predlaga izvršbe. Ne ureja pa položaja, ko je bila ta odločba razveljavljena, ko torej ni več domače nepravnomočne in neizvršljive sodne odločbe. Drugi odstavek 838. člena PZ v takih primerih smiselno napotuje na ZIZ. Po 76. členu ZIZ sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Ker je bil naslov, na podlagi katerega je bilo dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo, razveljavljen, je torej sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 70.577,46 EUR s pripadki.
V preostalem delu (ki se nanaša na terjatev, glede katere je sodba postala pravnomočna)pritožba pravilno opozarja, da pogoji iz 939. člena PZ, oziroma 264. člena ZIZ za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj niso podani. Pogoji za izvršbo so (zaenkrat) izpolnjeni, dolžnik ni z ničemer izkazal, da bi terjatev plačal ali dovolj zavaroval, prav tako pri sodišču ni položil zneska terjatve, upnik pa je pravočasno predlagal izvršbo. Razlaga, da se opravljena dejanja zavarovanja razveljavijo kljub temu, da je sodba, ki je bila podlaga predhodni odredbi in torej tem dejanjem, postala izvršljiva in kljub temu, da je upnik pravočasno predlagal izvršbo, je v nasprotju z namenom zavarovanja. Opravljena dejanja zavarovanja ostanejo v veljavi, dokler ni dovoljena izvršba (oziroma dokler se v izvršilnem postopku ne izkaže, da ni pogojev za izvršbo).
Sodišče prve stopnje je višji zahtevek za plačilo iz naslova plače oziroma dodatkov k plači zaradi več opravljenega dela (dežurstva) zavrnilo, pri čemer izpodbijana sodba razlogov za takšno odločitev nima.
začasna odredba za uveljavitev denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - konkretne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo oziroma uporabilo določbo drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Čeprav so pogoji za izdajo začasne odredbe strogi in jih je treba razlagati restriktivno, njihova uporaba ne sme biti preveč omejujoča. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju svoje odločitve med drugim sklicuje na pravno teorijo, vendar pri tem spregleda, da ta le povzema sodno prakso in pri tem celo opozarja, da je obstoječa sodna praksa preveč rigidna in da bi sodišča morala omiliti presojo tega pogoja, da bi institut začasnih odredb v praksi v večji meri služil svojemu namenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067102
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/1, 185/2, 186, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - sprememba tožbe - privolitev tožene stranke v spremembo tožbe - privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - izostanek odločitve sodišča prve stopnje o spremembi tožbe - pravica stranke do izjave v postopku - vročitev dopolnitve tožbe - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Tudi če stranka pred vložitvijo predloga za izvršbo oziroma tožbe računa ne zavrne, se ima v pravdnem postopku plačilu za storitve oziroma blago (v znesku, ki izhaja iz računa) pravico upirati, tako iz razloga, da le-te sploh niso bile opravljene, kot tudi posameznim cenam in količinam le-teh. Vendar mora vsa tovrstna dejstva tudi dokazati, česar tožena stranka v konkretnem primeru ni izkoristila. Račun ni temelj za nastanek obveznosti, kljub temu pa lahko služi kot dokazno sredstvo, še posebej v primeru, ko le-ta po prejemu ni zavrnjen. Če stranka računa ne zavrne, je namreč mogoče povsem utemeljeno sklepati, da so v njem navedena dejstva resnična.
Ker je tožena stranka trditve tožeče stranke zanikala zgolj pavšalno, se z do te mere konkretnimi dejstvi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno ukvarjati in ni imelo naloge, da izpodbijano sodbo obrazloži tako natančno, kot mu v pritožbi očita tožena stranka. Zakaj bi bila toženi stranki v zvezi s temi dejstvi kršena pravica do izjave, pa iz pritožbe ni mogoče izluščiti. Tožena stranka je imela možnost odgovoriti prav na vse trditve in dokaze tožeče stranke. Če te ni izkoristila, mora procesno neaktivnost pripisati sebi in ne sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje se namreč ni dolžno opredeljevati do trditev, ki jih ni.
sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069805
OZ člen 35, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1, 87, 87/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2, 14/2-2, 14/5. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - dogovor o pobotu - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopustna kavza - oškodovanje upnikov - namen oškodovanja - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - uspeh stranke v postopku - nagrada za sestavo vloge - potrebnost stroškov za pravdo
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenesti neobstoječih terjatev. Pogodba je namreč nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ).
To, da se prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov sklicuje na specificiran stroškovnik tožnice v sodnem spisu, ne utemeljuje uveljavljane bistvene kršitve določb postopka. Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških namreč zadošča, če se sodišče v obrazložitvi sklicuje na stroškovnik v spisu, iz katerega lahko stranke razberejo, kako je sodišče napravilo izračun stroškov.