prekinitev postopka - napotitev na pravdo - terjatev dediča do zapustnika - sporna dejstva - velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dediče napotilo na pravdo glede terjatev, ki so jih imeli do zapustnika. Velja namreč, da zapuščinsko sodišče o terjatvah dedičev zoper zapustnika ne odloča.
Predmet dedovanja ni čista zapuščina (razlika med aktivo in pasivo), zato zapuščinskemu sodišču ni treba ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov, jih vsebinsko obravnavati, niti jih navajati v sklepu o dedovanju (primerjaj 214. člen ZD).
stroški postopka - odločitev o stroških postopka - povrnitev stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - delni uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - višina stroškov postopka - stroški potrebni za pravdo - povrnitev potrebnih stroškov
Polovičen uspeh vsake od pravdnih strank v primeru, ko stroški strank po višini niso primerljivi, ne more imeti za posledico odločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067624
ZFPPIPP člen 377. ZGD-1 člen 521. ZPP člen 76, 333, 333/1, 343, 343/3.
nedovoljena pritožba - pritožba osebe, ki nima te pravice - sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra
Z dnem izbrisa je družba A. d. o. o. po 377. členu ZFPPIPP v zvezi s 521. členom ZGD-1 prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu ZPP. B. B. pa ni stranka tega postopka, saj sodišče prve stopnje ni odločilo, da se sprememba tožbe na aktivni strani na navedeno osebo, dovoli. Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice ni imela.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - razpolaganja dedičev - vsebina in obseg dednega dogovora - skupno premoženje zakoncev - postopek osebnega stečaja
Po ustaljeni sodni praksi velja, da lahko dediči z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Predmet sodne poravnave namreč ni nujno enak predmetu zahtevka. Ker ima dedni dogovor učinek sodne poravnave, veže vse stranke dogovora, tako tudi tožnico. Tudi če bi tožnica sicer lahko na nepremičninah uveljavljala stvarnopravni zahtevek na podlagi zakonskih določb o skupnem premoženju zakoncev, je s sklenitvijo dednega dogovora razpolagala tudi s svojim deležem teh nepremičnin. Treba je šteti, da se je z dednim dogovorom tej pravici odpovedala.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnika nima izvršilnega naslova. Dejstvo, da tožena stranka noče prostovoljno plačati terjatve tožeče stranke in zadržuje s strani tožeče stranke plačani avans na svojem poslovnem računu, ne pomeni „drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena“.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Glede na svojo veliko zadolženost (in posledično odgovornost nasproti svojim upnikom) pritožnica ni bila v položaju, da bi komurkoli pomagala s prevzemanjem velikih dodatnih obveznosti brez kritja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00069079
OZ člen 179, 179/1, 699. ZPPCP-1 člen 4, 4/2, 10, 10/1, 11, 12.
prevozna pogodba - taksi prevoznik - poškodba potnika - deliktna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - prevoz potnika in prtljage - dokazovanje obstoja škode - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze - neudeležba na naroku - selitev v tujino
Po presoji pritožbenega sodišča iz okoliščin izhaja (konkludenten) sporazum strank o bistvenih sestavinah prevozne pogodbe, tj. predmetu prevoza (potnica, skupaj s prtljago), prevozni poti (bila vsaj določljiva) in odplačnem namenu (razviden že po tem, da je tožnica naročila taksi prevoz, torej prevoz, ki se opravlja kot dejavnost, za ustvarjanje dobička). Skladno s splošnimi pravili o sklepanju pogodb navedeno zadošča za sklep, da je bila med tožnico in taksistom sklenjena prevozna pogodba. In ključno je, da je zatrjevani škodni dogodek z njo v neposredni časovni in vsebinski zvezi. Iz tega sledi, da bi bilo zahtevek pravilno (primarno) presojati skozi prizmo poslovne odškodninske odgovornosti. Uporaba teh, specialnih pravil izključuje uporabo določb neposlovne odškodninske odgovornosti, na katere se je sicer oprlo prvostopenjsko sodišče.
Prevoznik je objektivno odgovoren tudi za poškodbo potnika, ki nastane med njegovim izstopanjem iz vozila (12. člen v zvezi z 11. in 10. členom ZPPCP-1). V fazo izstopanja prav gotovo spada tudi jemanje prtljage.
Tožnica je za dokazovanje obstoja pravnorelevantne škode ponudila le svojo (kratko in skopo) pisno izjavo, fotografijo poškodb in medicinski izvid. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da predloženi dokazi ne dokazujejo že tako razmeroma skopih trditev o obsegu nastale škode. Po izvedenem dokaznem postopku ni jasno, kakšne so bile konkretne okoliščine tožničine poškodbe, nevšečnosti, ki so tožnici nastale, kakšna je bila stopnja njenih bolečin, trajanje in kako se je škoda odražala v njenem trpljenju. Ni torej mogoče ugotoviti, ali je sploh šlo za takšen poseg v tožničino osebno sfero, ki presega običajno mero nevšečnosti in upravičuje denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo (prvi odstavek 179. člena OZ).
Povzete storilčeve besede, ki jih je ta izrekel osebju oškodovanke (zlasti ob upoštevanju, da teh besed ni izrekel oškodovanki) ne ustrezajo takšni intenziteti, da bi bil na mestu pritožben zaključek o izkazanosti zakonskega znaka drznega in nasilnega ravnanja.
poenostavljena prisilna poravnava - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da svoje obveznosti v zvezi s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev v zakonskem roku ni izpolnil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo. Ni pa bila dolžnost sodišča prve stopnje dolžnika opozoriti oziroma pozivati na izpolnitev te njegove obveznosti, saj le-ta in posledica njene opustitve izrecno izhajata iz jasne zakonske določbe četrtega in šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Takšna zakonska določba terja od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. Če ima dolžnik kot predlagatelj resen interes za postopek poenostavljene prisilne poravnave, procesna skrbnost od njega terja, da pravočasno in skrbno preveri, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje takšnega postopka, in sodišču pravočasno predloži zahtevan posodobljeni seznam terjatev z vsebino in prilogami, kot jih zahteva četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče pa je dolžno le preizkusiti, ali je predložen posodobljen seznam terjatev pravočasen in popoln. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.
Nasprotni udeleženec razvezi ni nasprotoval oziroma se je z njo strinjal, kar je sporočil začasni zastopnici, ki je bila postavljena v predmetnem postopku, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu z 98. členom Družinskega zakonika (DZ) razvezalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00067641
ZDR-1 člen 32, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
dodatki za manj ugodne pogoje dela - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi
Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je dopusten dogovor med pravdnima strankama o vključenosti dodatkov za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (konkretno, za dodatke za nočno delo, delo v nedeljo in na praznike) v osnovno bruto plačo tožnika. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tak dogovor med delavcem in delodajalcem v nasprotju s prisilnimi določbami zakona in zato neveljaven.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje - prepozen predlog
Ob pregledu vložene pritožbe drugostopno sodišče ugotavlja, da je bistvo pritožbe (ob izpostavljenih težkih življenjskih razmerah) v ponovnem predlogu za opravljanje družbeno koristnega dela. Presoja takšnih navedb se ne nanaša na pravno relevantna dejstva tega pritožbenega postopka, v katerem lahko drugostopenjsko sodišče preizkuša le dejstva, ki se nanašajo na razloge za zavrženje pritožnikove predhodno vložene pritožbe, pritožbene navedbe pa se na tej podlagi izkažejo za neutemeljene.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
zapuščina - izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev
Na podlagi prvega odstavka 74. člena DZ se šteje, da sta deleža na skupnem premoženju zakoncev enaka. Pritožnik (tudi) v pritožbi ne zatrjuje dejstev, ki bi potrjevali njegovo tezo, da nepremičnini in orožje ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev, in da sta zapustnik in njegova (sedaj tudi pokojna) žena prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju oziroma da je bil prispevek zapustnika večji od njegove žene.
Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Zato je ob tem, ko je storilec v ZSV zatrjeval nezakonito izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti in izrecno zahteval svoje zaslišanje in ko je sodišče prve stopnje storilca kar 6 krat vabilo na zaslišanje, storilec pa je vsak svoj izostanek opravičil, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, neprepričljiv. Prav tako neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa opravičila storilca pomenijo izmikanje odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da glede na spisovne podatke pritožba utemeljeno opozarja, da je na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik A. A. zdravstvene težave storilca potrdil, zakaj pa sodišče šteje opravičila v zvezi s službenimi obveznostmi za izmikanje odgovornosti, pa iz izpodbijane sodbe argumentirano ne izhaja.
ZVMS člen 36, 36/5, 96, 96/1. Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (2006) člen 15, 15/4, 15/6.
zakonski znaki prekrška - pravica do učinkovite obrambe - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška
Člen 36 Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ureja uporabo zdravil s strani veterinarja. Po petem odstavku navedenega člena morajo osebe voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister. Navedene evidence so predpisane v 15. členu Pravilnika, ki ureja dnevnik veterinarskih posegov in se glede na jasno in izrecno dikcijo določbe nanaša izrecno na gospodarstva, kjer so ali se redijo živali za proizvodnjo živil.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2. ZCes-1 člen 30, 30/8, 30/8-4, 31a, 31a/7, 31a/7-2.
ekskulpacijski razlog - dolžno nadzorstvo - odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - seznanitev delavcev
Določba 2. alineje tretjega odstavka člena 14 ZP-1, na katero se sodišče opira z utemeljitvijo, da je pravna oseba zadostila dolžnosti seznanitve, pride v poštev le takrat, ko pravna oseba pri storitvi istovrstnega prekrška z drugimi povzetimi ukrepi prepreči ponavljanje istovrstnih prekrškov neposrednega storilca, to je v konkretnem primeru voznika oziroma ko pravna oseba pravila, s katerimi je seznanila delavca, tudi sama spoštuje. Sama seznanitev voznika z njegovimi obveznostmi ni dovolj, pomembno je, ali je pravna oseba izdala kakšna posebna navodila, in ali je tudi ukrepala, da do teh prekrškov ne bi prišlo, zato ni nepomembno, da je bil vozniku prevoz odrejen s strani pravne osebe.
prodaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - cenitev premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena
Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup.
V postopku po prvem odstavku člena 8 ZPrCP je breme dokazovanja na storilcu – na lastniku vozila, da le-ta s predložitvijo razbremenilnih dokazov izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva. Skladno z izoblikovano sodno prakso mora namreč storilec za ovrženje zakonske domneve iz 8. člena ZPrCP ne le predlagati materialnopravne dokaze oziroma zanikati prekršek, temveč z aktivnim sodelovanjem storiti vse kar lahko, da sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi.