• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 25
  • >
  • >>
  • 241.
    VSM Sodba I Cp 945/2022
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSM00070333
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 2, 22, 36, 36/1. SZ-1 člen 83, 83/1, 91, 91/2, 91/3, 103, 103/1, 103/1-5, 103/1-7, 103/3. ZPP člen 5, 14, 212, 285.
    odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - število uporabnikov stanovanja - medsosedska razmerja - namensko najemno stanovanje - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - materialno procesno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Drugi odstavek 91. člena SZ-1 določa, da mora lastnik skleniti aneks k najemni pogodbi na zahtevo najemnika, če se število oseb poveča za eno ali več oseb, ki jih mora najemnik preživljati po zakonu, za vse ostale osebe pa le, če je glede na število oseb stanovanje po velikosti še primerno. Tretji odstavek istega člena pa, da prejšnji odstavek ne velja za stanovanje, namenjeno osebam iz četrte alinee prvega odstavka 83. člena tega zakona, to pa je namensko najemno stanovanje. To pomeni, da določba tretjega odstavka 91. člena SZ-1 ne prepoveduje sklenitve aneksa, temveč samo določa, da v primeru namenskega najemniškega stanovanja lastniku ni treba skleniti aneksa k najemni pogodbi zaradi povečanja števila oseb v takšnem najemnem stanovanju.

    Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da krivdni razlog iz 7. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan, saj je toženka po prejemu opomina s sodelovanjem CSD želela odpraviti kršitev, pa tožnica na to ravnanje ni reagirala, niti se odzvala s pojasnilom, zakaj si je glede sklenitve aneksa premislila in slednjega ne želi skleniti, pri čemer sedaj pritožba tudi ne graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni navedla trditev, da sporno stanovanje po velikosti ni primerno. Glede zaključka sodišča prve stopnje, da je toženka plačevala obratovalne stroške za dva najemnika, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da slednje pomeni, da je tožnica oziroma B. d.o.o. kot upravnik predmetne zgradbe sprejemal A. A. kot stalnega stanovalca oziroma uporabnika stanovanja, ki ga je imela v najemu toženka.
  • 242.
    VSL Sodba II Cp 1469/2022
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00066796
    ZPP člen 8, 155, 155/1, 165, 165/1. OZ člen 574, 574/1.
    posojilna pogodba - vračilo dela posojila - dokazna ocena - bančni izpis - višina vračila - ugotavljanje dejstev mimo trditev - razlogi o neodločilnih dejstvih - grožnje - izsiljevanje
    Sodišče je glede enega datuma delnega vračila posojila odločilo mimo podanih trditev toženke. Vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je bilo to delno vračilo opravljeno pred zapadlostjo dolga.
  • 243.
    VSL Sklep I Cp 478/2023
    17.5.2023
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00067637
    ZD člen 2, 221. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1.
    dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - nepremičnina - stanje zemljiške knjige - vpis pravice v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - lastnina zapustnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - darilna pogodba
    Sodišče prve stopnje skladno z 221. členom ZD izda nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Pri tem upošteva, da se skladno z 2. členom ZD dedujejo zgolj stvari in pravice, ki zapustniku pripadajo (na dan smrti), pri čemer se za nepremičnine domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

    Utrjeno stališče sodne prakse je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ne more ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. V obseg zapuščine namreč zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih javne zemljiške knjige.
  • 244.
    VSL Sklep IV Cp 886/2023
    17.5.2023
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00066690
    ZPND člen 22č.
    ukrepi po zpnd - preprečevanje nasilja v družini - izrek denarne kazni - vročitev odločbe - podaljšanje veljavnosti ukrepov - nasilje v družini
    Namen denarne kazni ni v kaznovanju povzročitelja nasilja, ampak v tem, da ga sili, da spoštuje izrečene ukrepe. Za dosego tega cilja (spoštovanje sodne odločbe) je potrebno, da je povzročitelj nasilja seznanjen s sklepom o izrečenih ukrepih (da mu je sklep vročen). Pred tem sklep ne more biti izvršljiv in denarne kazni ni mogoče izterjati oziroma izvršiti.

    Podaljšanje izrečenih ukrepov pride v poštev, ko izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena oziroma ko povzročitelj nadaljuje s povzročanjem nasilja (ali s tem preti). Teh okoliščin predlagateljica ni niti zatrjevala in dokazovala.
  • 245.
    VSL Sklep II Cp 241/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00066762
    ZPP člen 72, 72/2, 285. ZD člen 13, 13/2, 13/3, 164, 165, 165/1, 167, 167/1.
    povečanje dednega deleža - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo - zapuščinski postopek - pomanjkljive trditve - zahteva za izločitev sodnika
    Ker je zahteva za izločitev sodnika podana po izdaji izpodbijanega sklepa, je prepozna in zato neupoštevna.

    V zapuščinskem postopku prihaja materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) še posebej do izraza. Zapuščinski postopek se vodi po uradni dolžnosti (164. člen ZD), zato se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.

    Ko dedič poda zahtevo iz 13. člena ZD, je sodišče dolžno izvesti vsa potrebna dejanja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb ZD.
  • 246.
    VSL Sklep II Cp 247/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00067563
    ZPP člen 8, 354, 354/1.
    namerna povzročitev škode - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - stroški pravdnega postopka - pripravljalna vloga
    Razlogi, zakaj je sodišče prve stopnje sledilo tožniku, v izpodbijani sodbi niso pojasnjeni. Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi navesti kriterije prepričljivosti izpovedb stranke in prič ter oceniti in se opredeliti do nasprotij v njihovih izpovedbah. Obrazložitev v sodbi mora biti dovolj izčrpna in obrazložena, da prepriča pritožbeno sodišče in stranke. To terja posebno opredelitev do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je treba, v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov se verjame in kateremu ne, ter za to navesti ustrezne razloge.
  • 247.
    VSL Sodba II Cp 307/2023
    17.5.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00068287
    OZ člen 144, 144/1, 147, 147/1. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2007) člen 33a, 33a/1, 37, 37/2.
    povrnitev škode - poškodba pri športu - smučarski skoki - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - odgovornost smučarskega kluba - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - skrbnost ravnanja - športna dejavnost - ustrezna skrbnost - varnostni ukrepi - normativna merila
    V primeru delodajalca je potrebno dokazati, da je delavec ravnal tako, kot je treba, oseba odgovorna za mladoletno osebo pa se lahko izključi iz odgovornosti, če dokaže, da je ona ravnala z ustrezno skrbnostjo. Skupni imenovalec 144. in 147. člena OZ je torej skrbno (ustrezno) ravnanje, ki mora biti izkazano, in če je, ni podane odškodninske odgovornosti ne za delavca ne za mladoletno osebo. Ker je toženka že izkazala, da je trener (njen zaposlen) ravnal z ustrezno skrbnostjo, odgovornosti toženke kot delodajalca ni mogoče ugotoviti, hkrati pa tudi ne njene odgovornosti za ravnanje mld. A. A., ki je tožnico dejansko poškodoval.
  • 248.
    VDSS Sodba Psp 57/2023
    17.5.2023
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00068269
    ZZVZZ člen 44a. ZPacP člen 20, 21.
    povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pojasnilna dolžnost zdravnika
    Vprašanje izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je treba obravnavati ne samo z vidika, ali je tak poseg možno opraviti tudi v Republiki Sloveniji, temveč tudi z vidika, ali so bile tožnici predstavljane tudi druge možnosti oziroma ali ji je bilo sploh pojasnjeno zakaj je za njo najbolj primeren poseg, kot ga je predlagal lečeči kirurg. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da tožnica ni prejela ustreznih pojasnil in se je nato v stiski, kot to ugotavlja tudi sodni izvedenec, odločila za poseg v tujini.
  • 249.
    VSM Sklep I Cp 273/2023
    17.5.2023
    DEDNO PRAVO
    VSM00067053
    ZD člen 142, 210, 213, 213/1, 214.
    prekinitev postopka - napotitev na pravdo - terjatev dediča do zapustnika - sporna dejstva - velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež
    Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dediče napotilo na pravdo glede terjatev, ki so jih imeli do zapustnika. Velja namreč, da zapuščinsko sodišče o terjatvah dedičev zoper zapustnika ne odloča.

    Predmet dedovanja ni čista zapuščina (razlika med aktivo in pasivo), zato zapuščinskemu sodišču ni treba ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov, jih vsebinsko obravnavati, niti jih navajati v sklepu o dedovanju (primerjaj 214. člen ZD).
  • 250.
    VSL Sklep I Cp 904/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00067410
    ZPP člen 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12.
    zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - vročitev s fikcijo - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - nastop fikcije vročitve - potek roka
    Vročitev s fikcijo po 142. členu ZPP se šteje za opravljeno z iztekom samega 15-dnevnega roka. Ob upoštevanju jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage je že revizijsko sodišče sprejelo stališče, da se pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Tekst pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku je v skladu s 142. členom ZPP. 12. člen govori o obvestilu o prispelem spisu, ki se vroča osebno in določa, da je vročitev opravljena po poteku tega roka.
  • 251.
    VSL Sodba I Cp 1339/2022
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00069275
    ZBPP člen 46. OZ člen 568. ZPP člen 184, 184/3, 185, 185/1. ZZK-1 člen 243.
    izročilna pogodba - pogodba o preužitku - razveza izročilne pogodbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - neveljavna vknjižba lastninske pravice - nevzdržnost skupnega življenja - pritožba zoper odločitev o stroških - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo v dobro proračuna RS
    Ni razloga, da sodišče spremembe tožbe ne bi dopustilo. Še posebej v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica izhajala iz naslova pogodbe in v skladu z določbami OZ zahtevala njen preklic. Med postopkom pa je bilo ugotovljeno, da po vsebini predstavlja pogodbo o preužitku, za katero pa določba 568. člena OZ ob obstoju ustreznih okoliščin predpisuje razvezo. Tožnica dejstvenega substrata ni spreminjala, ampak je le prilagodila svoj zahtevek zakonskim določbam. Pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da v skladu z določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP in prvega odstavka 185. člena istega zakona takšne spremembe tožbe ne bi dopustilo.

    Skupno življenje ni le življenje v skupnem gospodinjstvu, ampak ob upoštevanju vseh okoliščin primera tudi življenje v skupni hiši. Že trditvena podlaga pravdnih strank izkazuje, da se njuno življenje v hiši prepleta, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni moč govoriti o skupnem življenju. Oskrbe niti ni mogoče zagotavljati drugače, kot da toženka živi s tožnico. Takšno obliko sobivanja je moč opredeliti kot skupno življenje, saj določba 568. člena OZ ne omejuje skupnega življenja na skupno gopodinjstvo. Med pravdnima strankama je zaradi močnih nesoglasij sobivanje močno oteženo. Skupno življenje je, kot ugotavlja prvo sodišče, en sam kaos, ki bi ga bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča nedopustno nadaljevati. Pogosto so prisotna medsebojna zmerjanja, nagajanja in oteževanja vsakodnevnega skupnega življenja. Pri tem pa ne gre za okoliščine, ki bi bile prisotne le na eni strani. Takšno kaotično stanje, ki je pogojeno z medsebojnim nerazumevanjem, kaže na nevzdržnost skupnega življenja in utemeljuje zahtevek za razvezo pogodbe.
  • 252.
    VDSS Sodba Psp 44/2023
    17.5.2023
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00067569
    ZSVarPre člen 2, 6, 8, 26, 27, 30, 30/3. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56.
    denarna socialna pomoč - odmera - ustavna odločba
    Denarna socialna pomoč je bila v skladu s 30. členom ZSVarPre pravilno odmerjena kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo družinskim članom in lastnih dohodkom družine. Gre za razliko med osnovnim zneskom minimalnega dohodka družine in lastnim dohodkom družine, pravilno izračunane in zakonito odmerjene z izpodbijanimi upravnimi akti.
  • 253.
    VSM Sklep IV Kp 12645/2022
    17.5.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00066759
    KZ-1 člen 160, 160/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
    zavrženje obtožnega predloga - zasebni tožilec - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - objektivni kriterij
    Za pravilno uporabo materialnega prava pri presoji popolnosti opisa predmetnega kaznivega dejanja ni pomembno, ali se zasebni tožilec subjektivno čuti razžaljenega, niti kakšne posledice naj bi mu na podlagi inkriminiranih besed domnevno nastale, bistven je le objektivni kriterij žaljivosti.
  • 254.
    VSL Sklep II Cp 632/2023
    17.5.2023
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00069763
    ZD člen 210. DZ člen 128, 129, 130, 131. ZZZDR člen 96, 97, 98, 99.
    sklep o dedovanju - zakoniti dedič - krog zakonitih dedičev - domneva o očetovstvu - izpodbijanje očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija dedičev domnevnega očeta - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - zakonska ureditev - pomen pravnega vprašanja za rešitev spora - materialnopravno vprašanje
    Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo in je štelo, da je B. B. sin zapustnika. Ob upoštevanju, da ne prej veljavni ZZZDR ne sedaj veljavni DZ dedičem domnevnega očeta ne daje aktivne legitimacije za tožbo za izpodbijanje očetovstva, je zapuščinsko sodišče s tako odločitvijo rešilo le materialnopravno vprašanje. 210. člen ZD pa za tak primer ne predpisuje obvezne prekinitve zapuščinskega postopka. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
  • 255.
    VSL Sklep I Cpg 161/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00066798
    ZPP člen 154, 154/2.
    stroški postopka - odločitev o stroških postopka - povrnitev stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - delni uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - višina stroškov postopka - stroški potrebni za pravdo - povrnitev potrebnih stroškov
    Polovičen uspeh vsake od pravdnih strank v primeru, ko stroški strank po višini niso primerljivi, ne more imeti za posledico odločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
  • 256.
    VSL Sodba I Cp 455/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00067133
    OZ člen 168, 168/1, 168/1-2, 168/2, 458, 458/1, 458/2, 459, 478, 480, 480/1.
    jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - nakup poslovnega deleža - jamčevalni zahtevek - posredna (refleksna) škoda - izvedba del brez predhodne pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja - pretrganje vzročne zveze - bazen - škoda zaradi zaupanja - prekluzivni rok za grajanje napak - izguba pravic kupca - prevara prodajalca - zamakanje - sorazmerno znižanje kupnine - kondikcijski zahtevek - nesklepčna tožba - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - stroški postopka
    Čeprav ni bilo ovir za to (tožnica ni trdila, da čistilna naprava ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja), tožnica ni pridobila ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja. Ker se na pozive upravnega organa za dopolnitev zahteve za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ni odzvala, njeni zahtevi ni bilo ugodeno. Res je, da do škode ne bi prišlo, če bi komunalna čistilna naprava ob primopredaji imela okoljevarstveno dovoljenje, vendar je pravno pomembno tudi dejstvo, da bi tožnica lahko preprečila nastanek škode. Vzročna zveza med ravnanjem tožencev in nastalo posredno škodo je bila pretrgana z neskrbnim ravnanjem tožnice, zato je posredna škoda njeno stroškovno breme.

    Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake (drugi odstavek 468. člena OZ), med drugim sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.

    Tožba je v delu, v katerem tožnica zahteva znižanje kupnine v višini stroškov, potrebnih za opravo stvarne napake – zamakanja v kleti, nesklepčna. Toženca sta v več pripravljalnih vlogah nasprotovala stališču tožnice, da je upravičena do vrnitve kupnine v višini stroškov sanacije. Pravilno sta opozarjala, da strošek sanacije ni enak manjvrednosti celotnega predmeta pogodbe in da tožnica ni podala trditev v smeri, zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi njunih kršitev manj vreden. Tožnica se na njune trditve ni ustrezno odzvala. Znižanje kupnine za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo stvarnih napak, izključujeta tako jezikovna razlaga zakona, kot tudi teleološka razlaga zakona.
  • 257.
    VSM Sodba in sklep I Cp 7/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00067913
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.. URS člen 22.. OZ člen 153, 153/1, 153/2, 168, 168/1, 168/2.. ZPP člen 7, 8, 213, 249, 285, 286, 315.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 10, 11.
    odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi poplave - predpostavke za vložitev odškodninske tožbe - trditveno in dokazno breme - škoda - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - primeren dokaz - vmesna sodba - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stroški postopka - nagrada in stroški izvedenca
    Temelj odškodninske obveznosti zahteva kumulativen obstoj vseh njenih predpostavk: Sodišče lahko torej kljub vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se izkaže, da škoda ni nastala. V konkretnem primeru pa, glede ugotavljanja višine (obsega) škode, ne gre za ugotavljanje kompleksnih dejstev, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Za odločanje je odločilna trditvena podlaga strank, ki sta jo ponudili do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ). V predmetni zadevi, po mnenju sodišča druge stopnje, ne gre za ugotavljanje kompleksne škode, s tem pa, ob odsotnosti temeljne predpostavke za odločitev o odškodnini, ob s strani tožeče stranke predloženem pavšalnem in nepreverljivem popisu uničenih premičnin, obsega škode ni mogoče ugotoviti. Sodišče lahko dokazni predlog zavrne, a le, če za to obstajajo utemeljeni in ustavno sprejemljivi razlogi; med drugim to lahko stori, če je predlagani dokaz popolnoma neprimeren za ugotovitev pravno pomembnega dejstva. Sam poseg v premoženjsko sfero tožeče stranke ni dovolj, da bi sodišče slednji prisodilo odškodnino za premoženjsko škodo. Pojem pravno priznane škode, ki tožeči stranki daje pravico do denarne odškodnine za nastalo škodo, zaradi uničenih oz. poškodovanih stvari, je opredeljen v OZ. V okviru ugotavljanja škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, je bistveno ali je tožeča stranka s svojimi trditvami in predlaganimi dokazi uspela z veliko verjetnostjo izkazati nastanek škode, za izračun katere sodišča nima ustreznega znanja (preveriti subjektivno oceno tožeče stranke, glede poškodovanih oz. uničenih premičnin). V obravnavani zadevi tudi ne gre za vprašanje, ali se bo v nadaljevanju postopka višina škode lahko ugotovila vsaj v minimalnem obsegu, pač pa za procesno situacijo, ko predmetna škoda sploh ni dokazljiva, saj za njeno ugotovitev niso predlagani pravnorelevantni dokazi.
  • 258.
    VSL Sodba I Cp 476/2023
    17.5.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00069725
    OZ člen 158, 158/2, 179.
    tožba za plačilo odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugriz psa - odgovornost imetnika domače živali - škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti
    Pravilna je materialnopravna presoja, da je toženec za škodo, ki jo je utrpel tožnik, v celoti sam krivdno odgovoren.

    Prisojena odškodnina, ki skupaj znaša 6.000 EUR oziroma 4,5 povprečne plače, tudi ni previsoka in v celoti ustreza predpisanim merilom iz 179. čl. OZ.
  • 259.
    VSL Sklep IV Cp 655/2023
    17.5.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00066780
    DZ člen 189, 197. ZNP-1 člen 21, 55, 55/2, 102, 102/1.
    preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - predlagatelj postopka - dvofazni postopek - nasprotni predlog - znižanje preživnine
    Če ni dokazana bistvena sprememba okoliščin, sodišče ne more spremeniti preživnine.

    V postopku zaradi spremembe preživnine poteka odločanje v dveh fazah. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev. Nato mora sodišče preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka) oziroma mora na novo poiskati vrednostno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki.
  • 260.
    VSM Sklep IV Kp 19277/2022
    17.5.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00066761
    KZ-1 člen 160, 160/1.. ZKP člen 24, 96, 96/2, 277, 277/1, 434, 434/1, 437, 437/1.
    zasebna kazenska tožba - preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - stvarna pristojnost sodišča - stroški kazenskega postopka
    Sodnik je v skrajšanem postopku namreč dolžan po uradni dolžnosti opraviti najprej preizkus, ali je sodišče pristojno, nato pa še opraviti formalni in materialni preizkus obtožnega akta, v konkretnem primeru zasebne tožbe. Šele v kolikor obtožni akt prestane tako formalni kot materialni preizkus, sledi naslednja faza, in sicer vročitev obtožnega akta obdolžencu in nato razpis glavne obravnave. V fazi preizkusa obtožnega akta tako sodišče ne izvaja dokaznega postopka, saj je ta pridržan za glavno obravnavo.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 25
  • >
  • >>