prenehanje pravne osebe - sklep o izbrisu družbe iz registra - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku
V izpodbijanem sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra je sodišče prve stopnje zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izbris, to je nevložitev ugovora zoper sklep o prenehanju in prevzemu odgovornosti družbenikov. Tega, kot ugotovljeno, udeleženec ne izpodbija in sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njegovo pritožbo, v kateri je smiselno zatrjeval, da ni pogojev za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.
Citirana zakonska ureditev je namenjena predvsem varovanju zakonitih predkupnih pravic predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ, zato se zastavlja vprašanje, ali je mogoče s pogodbeno odkupno pravico izključiti učinke zakonite predkupne pravice. Slednja pride v poštev le, če lastnik nepremično sam prodaja. Pri pogodbeni odkupni pravici pa ni lastnik tisti, ki se odloči za prodajo nepremičnine, ampak odkupni upravičenec z enostransko izjavo volje oblikuje prodajno-pogodbeno razmerje, ki lastnika zavezuje, da opravi prenos lastninske pravice na odkupnega upravičenca. Ker vknjižena odkupna pravica učinkuje tudi zoper novega pridobitelja nepremičnine, bi lahko prišlo do položaja, da bi lahko odkupni upravičenec uveljavljal svojo odkupno pravico tudi zoper zakonitega predkupnega upravičenca, kar pa bi v preveliki meri pomenilo možnost izigravanja zakonitih predkupnih pravic, ki so določene v javnem interesu. Posledično je potrebno dati prednost zakoniti predkupni pravici. Zato četudi je kavza konkretnega posla neločljivo povezana s subjektivnim odnosom med pravdnima strankama, kot to trdi pritožba, slednje ni in ne more biti razlog za obid kongetnih zakonskih določb ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami iz III. poglavja ZKZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067068
KZ-1 člen 62, 62/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 128, 128/1, 340, 340/1, 340/1-1, 372, 372-5. URS člen 29, 29-3, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - plačilo za prevoz - zakonitost dokazov - preiskava elektronske naprave - soglasje obdolženca - jezik, ki ga obdolženec razume - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni vir - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - branje prejšnje izpovedbe priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - zaslišanje obremenilne priče - pravica do vpogleda v spis - ocena obdolženčevega zagovora - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - izgon tujca iz države - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona
Glede na novejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP je treba v zvezi z varstvom pravice do zaslišanja obremenilnih prič presoditi: najprej, ali so za opustitev zaslišanja obremenilne priče podani opravičljivi razlogi, nadalje ali je izjava priče v luči 6. člena EKČP edini oziroma odločilen dokaz in nenazadnje tudi, ali je sodišče v zadostni meri poskrbelo za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Kot že navedeno, so bili v konkretni zadevi podani opravičljivi razlogi, da sodišče prič A. A. in J. J. ni moglo zaslišati neposredno na glavni obravnavi, pri tem pa izpovedbi obeh prič tudi nista edini oziroma odločilni dokaz, saj se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na izpovedbe zaslišanih policistov, listinske dokaze ter vsebino nosilcev elektronskih podatkov, kot to vse jasno izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje (zlasti točke 14 in 16-21 razlogov izpodbijane sodbe). Po presoji pritožbenega sodišča pa je bilo tudi dovolj poskrbljeno za uravnoteženje slabšega položaja obrambe, saj je bil obdolženec o zaslišanju obeh tujcev pravočasno obveščen in se je svoji prisotnosti ob zaslišanju prostovoljno odpovedal, pri čemer je pomembno le, da je obdolženec to možnost imel, ne pa tudi, ali jo je izkoristil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066810
KZ-1 člen 34, 213, 213/2, 213/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje izsiljevanja - poskus kaznivega dejanja - kazenska oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - pritožba državnega tožilstva - neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokončano kaznivo dejanje - resna in individualna grožnja ni izkazana - čast in dobro ime - fiktivnost pogodbe
Poskus je podan, ko storilec z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist začne groziti, v dokončano kaznivo dejanje pa se sprevrže, ko nastane premoženjska škoda. Tako je kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja izvrši zahtevano ravnanje.
Grožnja mora biti po vsebini in načinu izraza resna. Intenzivnost teh groženj pa mora biti takšna, da prisili oškodovanca k storitvi ali opustitvi, ki pomeni oškodovanje svojega ali tujega premoženja.
Bistveno je, da grožnja vpliva na oškodovančevo ravnanje (torej, da oškodovanec oceni, da je zanj bolje, da se podredi storilčevi zahtevi, kakor pa tvega nastanek zagrožene posledice).
ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor zapadlosti terjatve - rok za izpolnitev obveznosti
Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.
postopek prisilne poravnave - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija
V primeru prisilne poravnave gre za predlagalni postopek. V fazi odločanja o začetku postopka tako (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki). Ker je nadzorna funkcija sodišča v teh postopkih omejena, pa je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo (tudi) upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da predlog temelji na nepravilnih in / ali neresničnih podatkih, pri čemer je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki to zatrjuje, v konkretnem primeru na pritožnici.
pravica do odstopa od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi
Kot pogodbi zvesta stranka je namreč tožnica smela izbirati med sankcijami za toženkino kršitev pogodbe in toženka tako sploh ni imela pravice do (enostranskega) odstopa. Dejstva, da je tožnica zaradi lastnih (ekonomskih) interesov vztrajala pri realizaciji Prodajne pogodbe, čeprav bi se morebiti v primeru razveze pogodbe lahko izognila določeni škodi, tako ni mogoče šteti v njeno škodo. Prav tako je materialnopravno pravilno sodišče prve stopnje ugotovljena pravno relevantna dejstva podredilo določbi 266. člena OZ1, saj je zaradi toženkine nepravočasne izpolnitve obveznosti, ki je bila v storitvi (pridobitev izbrisnega dovoljenja oz. izbris bremen iz zemljiške knjige), tožnica imela pravico to storiti sama na stroške toženke in je v tej zvezi tudi upravičena do povrnitve nastale škode.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog pooblaščenke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, saj stranke zaradi njene smrti ni moglo pozivati na dopolnitev nepodpisane izjave oziroma na dopolnitev predloga s podatki o premoženjskem stanju. Brez teh podatkov pa o predlogu sodišče prve stopnje ne more vsebinsko odločiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067100
KZ člen 70, 80, 94. KZ-1 člen 5, 375. ZKP člen 451, 451/2, 483, 483/3.
mlajši polnoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - izbira kazenske sankcije - primernost kazenske sankcije - sprememba kazenskega zakona - prehodne in končne določbe
Postopnost zaostrovanja kazenskih sankcij je bila pri obdolžencu izčrpana, izrečeni mladoletniški zapor nanj ni vplival, tudi ne že izrečena kazen zapora, zato se odločitev sodišča prve stopnje za izrek vzgojnega ukrepa oddaje mlajšega polnoletnega storilca v prevzgojni dom kaže kot nepravilna.
Tožniku je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo z dnem sprejema sklepa o odpoklicu s funkcije direktorja, pri čemer ni šlo za prenehanje delovnega razmerja za nazaj, saj je bil tega dne o sprejemu sklepa obveščen. Obvestilo je skladno z dogovorom v individualni pogodbi o zaposlitvi; tožnikove navedbe pred sodiščem prve stopnje, ki jih ponavlja v odgovoru na pritožbo, da bi mu morala toženka sklep vročiti, so neutemeljene.
ZDR-1 člen 7, 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 171. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - dokazna ocena izpovedi prič
Ni utemeljena pritožbena graja ugotovitve, da so bili odnosi med sodelavci pri toženi stranki prijateljski in sproščeni, da pa to ni vključevalo neprimernega otipavanja, poskusov slačenja, potiskanja na posteljo oziroma preprečevanja odhoda sodelavkam. Tožnik vztraja, da so bili odnosi na delovnem mestu tako sproščeni, da bi se lahko zdeli zunanjemu opazovalcu neprimerni, vendar pa se ne more uspešno sklicevati na to, da je bila to s strani tožene stranke dopuščena stalna praksa, ki bi opravičevala njegovo ravnanje oziroma da je bil zaradi tega v zmoti glede privolitve oškodovank v njegovo objektivno neprimerno vedenje in ravnanje. Glede na izvedene dokaze ni prav nobenega dvoma, da sodelavke v to niso privolile, tožniku pa to nikakor ni moglo ostati neznano.
Tožena stranka kot delodajalec je pravilno štela, da je tožnik s spolnim nadlegovanjem sodelavke na seminarju, kamor ju je napotila tožena stranka, kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in mu je zanje utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, koliko dela je tožnik na dneve, ko bi moral izrabiti tedenski počitek, opravil. Zahtevek je namreč lahko utemeljen le za toliko ur dela, kot jih je dodatno opravil, ne pa pavšalno za osem ur na dan. Kljub temu, da je tožnik za večino opravil navedel, koliko časa jih je opravljal, sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo, saj je materialnopravno zmotno štelo, da je za odločitev bistveno le, da je tožnik opravljal delo na dan, ko bi moral koristiti tedenski počitek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067401
KZ-1 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP člen 83, 148, 148/4, 219.a, 219.a/2, 223.a, 223.a/4, 371, 371/1, 371/1-8, 498, 498/3.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - hišna preiskava - zakonitost pridobitve dokaza - zahteva za izločitev dokazov
Sodna praksa je namreč izoblikovala stališče, da v stanovanjski hiši, v kateri biva več oseb oziroma družina, vsak družinski član uveljavlja svojo zasebnost kadarkoli in kjerkoli želi, vendar le do meje, kjer se začnejo pravice drugih. Zato lahko vsak družinski član pričakuje zasebnost navzven, ne pa tudi znotraj družine, ker je stanovanjska hiša skupen prostor, v kateri živijo vsi.
imenovanje posebnega revizorja - predujem za stroške - stroški posebne revizije - kršitev zakona
Sodišče prve stopnje je iz ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da je izkazan vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
Oškodovanec je utrpel lahko telesno poškodbo, vendar ker se obtožencu očita poskus uboja, je treba preizkusiti, ali je sredstvo – nož, bilo sposobno zadati smrtonosne posledice in, ali je obtoženčev naklep glede na uporabljeno sredstvo šel v smeri uboja oškodovanca. Ni torej pomembno, kakšno poškodbo je oškodovanec utrpel, pač pa, kakšen je bil namen obtoženca, ko je z nožem dvakrat zamahnil proti oškodovancu. Na podlagi uporabljenega sredstva in vseh okoliščin dogodka pa je sodišče pravilno zaključilo, da je hotel oškodovancu vzeti življenje.
Dejstvo je, da je bil obtoženec že šestkrat obsojen za kazniva dejanja, med katerimi so tudi dejanja z uporabo sile, pa tudi zaradi nedovoljenega posedovanja ali uporabe orožja, kar dejansko kaže, da obtožencu nasilje ni tuje, niti rokovanje z nevarnimi predmeti. Tudi sodišče je na glavni obravnavi samo ugotovilo, da je obtoženec nagle jeze, kar se torej ujema z njegovimi osebnostnimi lastnostmi, pri čemer je povsem res, kar navaja državna tožilka, da je obravnavano kaznivo dejanje storil iz čiste objestnostil. Obtoženčeva nasilna reakcija dejansko presega običajna ravnanja v konfliktnih situacijah in je zato njegovo agresijo treba strožje kaznovati.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža - predkupna pravica solastnika - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.
Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem, zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predukupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.
ZPP člen 72, 72/2, 285. ZD člen 13, 13/2, 13/3, 164, 165, 165/1, 167, 167/1.
povečanje dednega deleža - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo - zapuščinski postopek - pomanjkljive trditve - zahteva za izločitev sodnika
Ker je zahteva za izločitev sodnika podana po izdaji izpodbijanega sklepa, je prepozna in zato neupoštevna.
V zapuščinskem postopku prihaja materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) še posebej do izraza. Zapuščinski postopek se vodi po uradni dolžnosti (164. člen ZD), zato se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
Ko dedič poda zahtevo iz 13. člena ZD, je sodišče dolžno izvesti vsa potrebna dejanja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067624
ZFPPIPP člen 377. ZGD-1 člen 521. ZPP člen 76, 333, 333/1, 343, 343/3.
nedovoljena pritožba - pritožba osebe, ki nima te pravice - sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra
Z dnem izbrisa je družba A. d. o. o. po 377. členu ZFPPIPP v zvezi s 521. členom ZGD-1 prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu ZPP. B. B. pa ni stranka tega postopka, saj sodišče prve stopnje ni odločilo, da se sprememba tožbe na aktivni strani na navedeno osebo, dovoli. Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice ni imela.
delni umik tožbe - dejanska podlaga zahtevka - škoda, ki jo povzroči več oseb skupaj - solidarna obveznost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku
Iz dejanske podlage tožnikove tožbe je nedvoumno razvidno, da ni iztoževal tistih 5.000 EUR, na plačilo katerih je bil toženec že obsojen s kazensko sodbo, pač pa dodatnih 5.000 EUR kot razliko do 10.000 EUR, ki naj jih toženec plača solidarno z drugim sostorilcem goljufije. Čeprav je svojo vlogo, s katero je sodišču sporočil, da je toženec 5.000 EUR po sodbi kazenskega sodišča že plačal, dejansko naslovil kot skrčitev (kar je pogost izraz strank za delni umik tožbe), je iz vsebine vloge razvidno, da vztraja pri svojem celotnem zahtevku glede glavnice, le da naj se zaradi jasnosti že plačanih 5.000 EUR po sodbi kazenskega sodišča to vidi v izreku. Svoje tožbe tožnik torej ni umaknil.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 186. člena OZ, po kateri za škodo, ki so jo povzročili skupaj, odgovarjajo udeleženci solidarno, kar pomeni, da odgovarjata toženec in A. A. tožniku solidarno za vseh 10.000 EUR. Ker je bil toženec že obsojen, da plača 5.000 EUR, je pravilno, da poleg tega plača solidarno z A. A. še 5.000 EUR.