vročitev sodnega pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - tek roka za vložitev pravnega sredstva - prepozen ugovor - zavrženje pritožbe
Drži navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje.
Nasprotni udeleženec je v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bil dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00068875
ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4, 264, 264/1, 264/2, 527,530, 542, 543, 547, 547/2, 548. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 34-39, 42, 249, 350. OZ-UPB1 člen 433, 168, 352, 353.
prevzem premoženjske celote - dejanski koncern - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij
Prenosniku premoženja ne pripada legitimacija za uveljavitev zahtevka na podlagi 433. člena OZ zoper prevzemnika premoženjske celote.
Dejanski koncern po določbi prvega odstavka 530. člena ZGD-1 predpostavlja razmerje med obvalujočo iin odvisno družbo, v kateri ima obvlaldujoča družba možnost poslovodnega obvladovanja odvisne družbe. Resničnost trditev, da so vse poslovne odločitve pri obeh družbah sprejemali vsi toženci skupaj (ne glede na njihov formalni položaj), bi zato vodila kvečjemu k razlagi o obstoju koncerna z razmerjem enekopravnosti po tretji alineji prvega odstavka 530. člena ZGD-1.
Škoda v primeru koncernske odgovornosti tožencev na temelju 547. in 548. člena ZGD-1 ni enaka škodi, ki je nastala upnikm, ker njihove terjatve v stečajnem posotpku ne bodo v celoti poplačane (42. člen ZFPPIPP).
prenehanje pravne osebe - sklep o izbrisu družbe iz registra - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku
V izpodbijanem sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra je sodišče prve stopnje zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izbris, to je nevložitev ugovora zoper sklep o prenehanju in prevzemu odgovornosti družbenikov. Tega, kot ugotovljeno, udeleženec ne izpodbija in sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njegovo pritožbo, v kateri je smiselno zatrjeval, da ni pogojev za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00072591
ZZK-1 člen 15a, 15a-2.
vpis etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe
Posamezni del stavbe v pravnem smislu ne more obstajati, ne da bi bil določen njemu pripadajoči solastniški delež na splošnih skupnih delih. Sklep nepravdnega sodišča, s katerim predlagateljica utemeljuje predlog za vpis, te sestavine nima.
Tožniku je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo z dnem sprejema sklepa o odpoklicu s funkcije direktorja, pri čemer ni šlo za prenehanje delovnega razmerja za nazaj, saj je bil tega dne o sprejemu sklepa obveščen. Obvestilo je skladno z dogovorom v individualni pogodbi o zaposlitvi; tožnikove navedbe pred sodiščem prve stopnje, ki jih ponavlja v odgovoru na pritožbo, da bi mu morala toženka sklep vročiti, so neutemeljene.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, koliko dela je tožnik na dneve, ko bi moral izrabiti tedenski počitek, opravil. Zahtevek je namreč lahko utemeljen le za toliko ur dela, kot jih je dodatno opravil, ne pa pavšalno za osem ur na dan. Kljub temu, da je tožnik za večino opravil navedel, koliko časa jih je opravljal, sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo, saj je materialnopravno zmotno štelo, da je za odločitev bistveno le, da je tožnik opravljal delo na dan, ko bi moral koristiti tedenski počitek.
pravica do odstopa od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi
Kot pogodbi zvesta stranka je namreč tožnica smela izbirati med sankcijami za toženkino kršitev pogodbe in toženka tako sploh ni imela pravice do (enostranskega) odstopa. Dejstva, da je tožnica zaradi lastnih (ekonomskih) interesov vztrajala pri realizaciji Prodajne pogodbe, čeprav bi se morebiti v primeru razveze pogodbe lahko izognila določeni škodi, tako ni mogoče šteti v njeno škodo. Prav tako je materialnopravno pravilno sodišče prve stopnje ugotovljena pravno relevantna dejstva podredilo določbi 266. člena OZ1, saj je zaradi toženkine nepravočasne izpolnitve obveznosti, ki je bila v storitvi (pridobitev izbrisnega dovoljenja oz. izbris bremen iz zemljiške knjige), tožnica imela pravico to storiti sama na stroške toženke in je v tej zvezi tudi upravičena do povrnitve nastale škode.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog pooblaščenke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, saj stranke zaradi njene smrti ni moglo pozivati na dopolnitev nepodpisane izjave oziroma na dopolnitev predloga s podatki o premoženjskem stanju. Brez teh podatkov pa o predlogu sodišče prve stopnje ne more vsebinsko odločiti.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža - predkupna pravica solastnika - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.
Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem, zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predukupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.
ZSPJS člen 9, 9/1, 13, 13/2, 16, 16/1. ZJU člen 29, 83, 83/1, 111, 111/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 5/6. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2018) člen 2.
višina plače - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - poseganje v pridobljene pravice
Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi; ne pa še za en plačni razred, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h KPDU.
ZDR-1 člen 162, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - bolniška odsotnost delavca - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker je bil tožnik odsoten v času od 7. 9. 2015 do 20. 5. 2017, je poteklo tako obdobje 12 mesecev za prenos po ZDR-1, kakor tudi obdobje 15 mesecev po odločitvah SEU. Glede na to, da je tožnik še vedno zaposlen pri toženki, pa skladno z določbo 164. člena ZDR-1 in 7. člena Direktive 2003/88/ES ni upravičen do denarnega nadomestila.
Tožnikova dolgotrajna bolniška odsotnost predstavlja objektiven razlog, na katerega nobena od strank niti tožnik in niti toženka ni imela vpliva na to, da tožnik ni mogel izkoristiti preostanka letnega dopusta za leto 2015 (v času bolniškega staleža izraba letnega dopusta ni možna; ker tožnika ni bilo na delu, ga toženka tudi ni mogla poučiti o izrabi letnega dopusta). Toženka po poteku referenčnega obdobja izrabe dopusta tožniku ni mogla več omogočiti, zato ni ravnala protipravno.
ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor zapadlosti terjatve - rok za izpolnitev obveznosti
Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066810
KZ-1 člen 34, 213, 213/2, 213/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje izsiljevanja - poskus kaznivega dejanja - kazenska oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - pritožba državnega tožilstva - neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokončano kaznivo dejanje - resna in individualna grožnja ni izkazana - čast in dobro ime - fiktivnost pogodbe
Poskus je podan, ko storilec z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist začne groziti, v dokončano kaznivo dejanje pa se sprevrže, ko nastane premoženjska škoda. Tako je kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja izvrši zahtevano ravnanje.
Grožnja mora biti po vsebini in načinu izraza resna. Intenzivnost teh groženj pa mora biti takšna, da prisili oškodovanca k storitvi ali opustitvi, ki pomeni oškodovanje svojega ali tujega premoženja.
Bistveno je, da grožnja vpliva na oškodovančevo ravnanje (torej, da oškodovanec oceni, da je zanj bolje, da se podredi storilčevi zahtevi, kakor pa tvega nastanek zagrožene posledice).
Toženka, ki po ZOA zagotavlja storitev osebne asistence uporabnikom, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Toženka je dokazala, da za tožnico ni imela na razpolago dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj ji je po zahtevi za njeno zamenjavo s strani dotedanje uporabnice poskušala najti možnost napotitve k drugemu uporabniku, a pri tem ni bila uspešna. S tem je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi prenehala.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot podlago za odločitev o datumu zaključka delovnega razmerja tožnice veljavno odločbo ZZZS, ki je opredelila, do kdaj je tožnica upravičeno odsotna z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe. Varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 se namreč izteče z iztekom roka, ki ga določa veljavna odločba ZZZS, njene veljavnosti pa v individualnem delovnem sporu glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče izpodbijati.
sklep o popravi pisne pomote - očitna pisna pomota - cenitev vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na solastniški delež na nepremičnini
Izpostaviti je namreč, da je bila s predlogom za izvršbo z dne 19. 8. 2021 med drugim predlagana izvršba na solastni delež dolžnice do 1/2 na nepremičnini z ID znakom parcela ... 1411/4 in s sklepom o izvršbi I 988/2021 z dne 8. 9. 2021 v tem obsegu dovoljena izvršba; da je bila cenilcu s sklepom I 988/2021 z dne 6. 6. 2022 odrejena cenitev predmetne nepremičnine v solasti dolžnice do 1/2 od celote in da je cenilec v cenitvi z dne 18. 8. 2022 ocenil solastni delež dolžnice do 1/2 celote na predmetni nepremičnini (stran 2 cenitve), skupaj z ostalimi nepremičninami dolžnice, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, to je solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/7 in solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/6 na vrednost 116.300,00 EUR (stran 38 cenitve). Točno to vrednost je sodišče prve stopnje tudi povzelo v sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, na katere je dovoljena izvršba, pri čemer je pri pisanju solastnih deležev na nepremičnini parcela ... 1411/4 storilo očitno pisno pomoto, ko je namesto deleža dolžnice do 1/2 celote, navedlo do 1/4 celote.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - opravičljiva zmota - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu
Če dolžnik ni plačal sodne takse s pravilno referenčno št., da bi jo prepoznalo sodišče prve stopnje v aplikaciji plačil, je to mogoče opredeliti z opravičljivo pomoto, saj je plačilo izvršila stranka sama, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča tako, da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč. Plačana sredstva je mogoče enostavno prenesti iz enega na drug račun.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067100
KZ člen 70, 80, 94. KZ-1 člen 5, 375. ZKP člen 451, 451/2, 483, 483/3.
mlajši polnoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - izbira kazenske sankcije - primernost kazenske sankcije - sprememba kazenskega zakona - prehodne in končne določbe
Postopnost zaostrovanja kazenskih sankcij je bila pri obdolžencu izčrpana, izrečeni mladoletniški zapor nanj ni vplival, tudi ne že izrečena kazen zapora, zato se odločitev sodišča prve stopnje za izrek vzgojnega ukrepa oddaje mlajšega polnoletnega storilca v prevzgojni dom kaže kot nepravilna.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Glede na svojo veliko zadolženost (in posledično odgovornost nasproti svojim upnikom) pritožnica ni bila v položaju, da bi komurkoli pomagala s prevzemanjem velikih dodatnih obveznosti brez kritja.