CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066959
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. SZ člen 22, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 28, 31, 31/3. ZPP člen 163, 258, 262, 262/1, 339, 339/2-8, 350, 350/3, 357, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - upravnik večstanovanjske stavbe - določitev upravnika - potrebna večina etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih - nasprotovanje prisilnim predpisom - postavljen tožbeni zahtevek - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - trditveno in dokazno breme - zaslišanje kot dokazno sredstvo - zaslišanje le ene stranke - nepopolnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - uveljavljanje procesne kršitve - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Zahtevek je bil postavljen ob koncu vsake vložene vloge s priglasitvijo stroškov, nato pa še ponovljen in dopolnjen ob vložitvi stroškovnika na naroku za glavno obravnavo.
Uveljavljani pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Zaslišanje strank je res obojestranski dokaz, a sodišče lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka, če se prepriča, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče ali če se stranka ne odzove sodnemu vabilu.
Določbe SZ in SPZ so zavezujoče narave in solastnikom ne dopuščajo dogovora o drugačni (nižji ali višji) večini. Stanovalci (in upravnik) torej niso tisti, ki bi s pogodbo lahko določili, da nek posel presega upravljanje oz. ga je treba skleniti z večjo od v zakonu predpisane večine, če po zakonu ne gre za tak posel.
Zanesljivega zaključka sodišča prve stopnje pritožba ne more spodnesti z relativizacijo številnih izkazanih kršitev predhodno izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in zagotovilom obtoženca, da tokrat zaradi opozorila predsednice senata, izrečenih ukrepov ne bo več kršil.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066985
ZPND člen 3a, 4, 4/2. DZ člen 141, 141/2. SZ-1 člen 110.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - žrtev nasilja v družini - stiki pod nadzorom - največja korist otroka - grožnja - ekonomsko nasilje - kazenska ovadba - sodno varstvo - zavrnitev dokaznih predlogov - konkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - nižji dokazni standard - pritožbena novota - tuje pravo
Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.
Vse dokler nasprotni udeleženec uveljavlja pravno varstvo v sodnih postopkih, sodeluje s CSD in sledi odločitvam sodišča in napotkom CSD glede stikov, ne izvaja nasilja (fizičnega ali psihičnega) zoper otroke ali predlagateljico, bo deležen sodnega varstva, kljub slabšim starševskim kapacitetam.
Res je, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je treba stike med nasprotnim udeležencem in otroki izvajati pod nadzorom, kar pa posledično ne pomeni, da bi bilo treba v tem postopku izreči ukrepe po ZPND.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor izpolnitve obveznosti - pavšalen ugovor dolžnika - neprerekane trditve
Da bi tožena stranka v okoliščinah danega primera lahko preprečila uporabo določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, bi že v ugovoru zoper sklep o izvršbi morala navesti, da je (že) poravnala prav tiste račune, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, ter priložiti potrdila o njihovem plačilu, ne pa zgolj pavšalno trditi, da „je z upnikom sicer poslovno sodelovala, da pa je vse odprte in nesporne obveznosti do njega že poravnala“, hkrati pa celo, da niti ne ve, kaj predstavlja terjani znesek. Tožena stranka bi po stališču pritožbenega sodišča morala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi ponuditi konkretne trditve in dokaze za svoj ugovor izpolnjene pogodbe ali pa to storiti po prejemu dopolnitve tožbe s pravočasnim odgovorom na navedbe tožeče stranke v zvezi z njenim vztrajanjem, da s strani tožene stranke sporni računi in obračun zamudnih obresti niso bili plačani.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - koleno - odrgnine - naknadna škoda - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Izvedenec je ugotovil, da so trajne posledice oslabile koleno, da tožnik ni sposoben opravljati kontaktnih športov oziroma dolgotrajnih obremenitev, teka in podobnih aktivnosti na trdi podlagi, ni sposoben dlje časa klečati na kolenu. Lahko opravi počep, vendar ne more dolgo časa vztrajati v počepu. Tožnik je gradbeni delavec, ne ukvarja se več z nogometom in ne more pomagati očetu pri opravilih v gozdu. Vse to so bile posledice že prve poškodbe in ne, kot meni pritožba, druge poškodbe.
Višina odškodnine ne odstopa od primerljivih primerov.
Strukturna, funkcionalna in zgodovinska povezanost stavbnih zemljišč z ostalimi kmetijskimi zemljišči narekuje pri prodaji njihovo obravnavo kot zaključeno celoto. To hkrati pomeni, da drugi toženki o namenu prodaje parcel (niti stavbnih) ni bilo treba še posebej osebno obveščati pravne prednice tožnikov. Zadoščala je javna objava prodajne ponudbe po ZKZ.
Zahtevka glede ničnosti prodajne pogodbe tožnika nista postavila, zato je odveč razpravljanje o moralnosti in nedopustnosti te pogodbe. Tudi tu pa bi se takoj postavilo vprašanje pravnega interesa, ko tožnika nista bila uspešna glede zahtevka na sklenitev pogodbe z njima.
Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da se je s Spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list 70/22) z dne 20. 5. 2022, ki so začele veljati 4. 6. 2022, prej veljavna tar. št. 27, ki ureja plačilo odvetniških storitev v izvršilnem postopku, preštevilčila v sedaj veljavno tar. št. 31, kateri je glede na vsebino prejšnje tar. št. 27 dodana 9. točka za „Druge vloge“ - 50 točk.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev
Določba 6.b člena ZST-1 varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu, ne pa tudi tistega, ki je nalog za plačilo sodne takse dal ponudniku bančnih storitev po preteku roka, določenega v plačilnem nalogu.
Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sporni molzni robot kot sestavina hleva ni samostojna stvar. Molzni robot je po svojem namenu trajno spojen z objektom in z nepremičnino, na kateri objekt stoji, oziroma bi bil hlev brez molznega robota nepopoln in ne bi več služil svojemu namenu. Četudi ga je mogoče brez (znatnejše) škode odstraniti, z njegovo odstranitvijo hlev ne služi več namenu, za dosego katerega je bil zgrajen.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Dejstvo, da je bila pogodba sklenjena tri tedne pred smrtjo, o tem, da gre za prevaro, ne pove ničesar. Sodišče namreč ni štelo za verjetno, da bi bil zapustnik v kakšni stiski ali da bi bilo njegovo zdravstveno stanje ob podpisu pogodbe tako slabo, da bi imel pred seboj le še malo življenjske dobe, predvsem pa, da bi bilo to znano pogodbenikoma.
Dejstvo, da je toženec po smrti zapustnika in takoj po pridobitvi celotne nepremičnine pričel s prodajo nepremičnine, bi bilo lahko odločilno v zvezi z drugim pogojem za izdajo začasne odredbe, to je nevarnostjo, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ne pa v zvezi s samo verjetnostjo terjatve.
ZVEtL-1 člen 17, 17/2. SPZ člen 40, 65, 65/1, 70. ZPP člen 286.
postopek za delitev solastnega premoženja - oblikovanje etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - prizidek k zgradbi - nerazdeljena nepremičnina - solastnina na nepremičnini - pravočasne navedbe - prepozne navedbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni temelj pridobitve pravice - prenos lastninske pravice - vsebina pogodbe - posest nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine
V obravnavani zadevi gre za kombinacijo lastninskih stanj, in sicer za dejansko etažno lastnino na stavbi 001 ter za klasično solastnino na stavbi 002, ki pravno ni bila razdeljena. Stavbo 001 (stanovanjska stavba) je razdelil prvotni lastnik stavbe B. B. z darilno pogodbo, ki jo je sklenil leta 1973 s hčerko, prvo predlagateljico, leta 1996 pa je sinu C. C., pravnemu predniku nasprotnih udeležencev, podaril svoj natančno opisan del te stavbe. Glede tega se je strinjala tudi prva predlagateljica v svojih vlogah, kjer je na več mestih navedla, da je obravnavana stavba 001 v naravi že razdeljena, kar je sodišče prve stopnje tudi izpostavilo v 19. točki izpodbijane odločbe. Glede prizidka, ki predstavlja stavbo 002, pa je bilo v postopku ugotovljeno, da gre na tej stavbi za klasično solastnino, saj ta v naravi ni bil pravno veljavno razdeljen, ker pravni prednik B. B. za podaritev prizidka sinu C. C. leta 1993 ni imel soglasja prve predlagateljice, ki je bila solastnica zemljišča, na katerem je bil prizidek zgrajen s skupno gradnjo prve predlagateljice in B. B. Zakaj je sodišče prve stopnje prizidek, ki je v solastnini prve predlagateljice in nasprotnih udeležencev, razdelilo na dva posamezna dela (etažni enoti), je sodišče navedlo v 48. točki obrazložitve, in sicer ker je vzpostavitev tretjega posameznega dela (prizidka) potrebna zaradi kasnejše delitve, ki pa bo opravljena po pravilih za delitev solastnine.
Ker je B. B. prvi predlagateljici ob daritvi leta 1973 poleg dela stanovanjske stavbe (zgornje etaže) podaril tudi zemljišče, ki pa je ostalo nerazdeljeno, kar izhaja iz vsebine darilne pogodbe iz leta 1973, so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovitev o obstoju solastnega deleža prve predlagateljice 2/5 na zemljišču, in pritožbeno izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo predmet daritve prvi predlagateljici leta 1973 tudi zemljišče.
Zaradi ugotovljene pogodbeno dogovorjene izključitve zavarovalnega jamstva pri drugotoženki, odgovornosti njenega zavarovanca prvostopno sodišče pravilno sploh ni presojalo. V razmerju do obeh toženih strank gre tudi za nedopustno širjenje trditev z okoliščinami, ki merijo na doslej nezatrjujočo objektivno odgovornost obeh zavarovancev, na katero se pritožba sedaj prvič tudi izrecno sklicuje.
Ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je kontejner zanihal in ali je bil pravilno naložen. O obojem se je opredelilo, pri čemer je opravilo presojo potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem s področja varstva pri delu, temelječo na podlagi konkretnih okoliščin zadeve, in odločitev o nepotrebnosti dokaza tudi v zadostni meri obrazložilo.
udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - udeležba intervenienta - priglasitev intervencije - stranska intervencija delničarja - manjšinski delničar - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - konstitutivnost vpisa v sodni register - konstitutivni učinek - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - splošno znana in sodno znana dejstva - manjkajoče trditve - nedovoljene pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je predlagatelj status delničarja tožene stranke z vpisom skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja z dne 23. 12. 2021 v sodni register dne 17. 3. 2022 izgubil, s tem pa tudi pravni interes za intervencijo v predmetnem sporu. V času vložitve predloga za priznanje stranske intervencije 26. 4. 2022 statusa delničarja v toženi stranki pritožnik namreč ni več imel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066932
ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1. SPZ člen 88, 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZNP-1 člen 179.
nujna pot - varstvo služnostne pravice - oviranje izvrševanja služnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - ustanovitev nujne poti - širina nujne poti - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nedopustna pritožbena novota - objektivno nova dejstva
Če sta nasprotna udeleženca zožila širino nujne poti z naknadno postavitvijo betonskih stebričkov, to ne utemeljuje zahteve po razširitvi nujne poti, temveč bi bilo na mestu varstvo že obstoječe služnostne pravice zaradi njenega oviranja.
Predmet pritožbenih novot so lahko le subjektivno nova dejstva, ne pa tudi objektivno nova dejstva, to je dejstva, ki so nastala šele po izdaji sklepa sodišča prve stopnje.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - obstoj utemeljenega razloga - presoja vseh okoliščin
Ko sodišče presoja verjetno utemeljenost razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ne izhaja le iz besedila pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije, ki jih ima na voljo.
ZTFI člen 46, 257, 257/2, 257/3. ZTFI-1 člen 238, 238/6.
pogodba o borznem posredovanju - tuj državljan - povrnitev premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - pooblastilo - nepooblaščena oseba - akt soglasja - običajna skrbnost - pisni nalog - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tudi po presoji sodišča druge stopnje je List A veljavno pooblastilo tožnika A. A. za razpolaganje z obveznicami na trgovalnem računu. Na njem so navedeni vsi osebni podatki A. A., podpisana je kot pooblaščenec, tožnik pa kot lastnik (tj. imetnik računa). Podpisano je bilo v okviru tožnikovega pogodbenega odnosa s toženko (v zvezi z njegovim računom), zato je njegov predmet povsem določljiv. Pooblastilo ureja le upravičenja pooblaščenke v zunanjem razmerju (do tretjih), ne pa notranje razmerje med pooblaščenko in naročiteljem (tožnikom).
Sodišče prve stopnje je res zmotno zapisalo, da se od italijanskega državljana zahteva povečana skrbnost. Vendar pa običajna skrbnost dobrega gospodarja od osebe, ki posluje z banko v tuji državi in v jeziku, ki ga ne razume, zahteva, da (tudi) sam ravna posebej previdno, še posebno pri izbiri pooblaščenca in podpisovanju listin v tujem jeziku. Povprečno skrben človek podpiše listino le, če točno ve, kaj podpisuje, zato se pred podpisom prepriča v vsebino. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, mu toženka ni bila dolžna omogočiti poslovanja v italijanskem jeziku, saj ne gre za območje Republike Slovenije, kjer bi bila italijanščina uradni jezik. To velja ne glede na to, da je tožnika šteti za potrošnika (glede na navedene izkušnje in vrednost posameznih transakcij gre po 46. členu ZTFI sicer za dobro poučenega vlagatelja). Več prič je potrdilo, da so tožniku sproti prevajali dokumentacijo, to izhaja tudi iz njegove izpovedi. Zato ni mogoče slediti njegovi trditvi, da ni vedel, kaj podpisuje.
potrebni stroški za izvršbo - pisni poziv sodišča - napačen poziv sodišča
Ozko materialno pravno razumevanje upnice, da za naložitev povrnitve stroškov vloge zadošča okoliščina, da je upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067621
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2. OZ člen 86.
pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška kreditna pogodba - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - kreditna pogodba v CHF - švicarski franki (CHF) - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je ocenilo, da je presoja (ne)poštenosti spornega pogodbenega pogoja povsem neodvisna od vprašanja, ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena pravilno ali ne.
Pri testu nepoštenosti se ne preveri samo vsebina pogodbenega pogoja (poštenost po vsebini), temveč tudi, kako je pogoj predstavljen (poštenost v preglednosti oziroma postopkovna poštenost) - potrošniku mora biti pregledno pojasnjeno, kakšno breme oziroma potencialno neugodnost pogodbeni pogoj vzpostavlja zanj.
Za pravilno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka bi moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti oceno izvedenih dokazov, s katerimi sta pravdni stranki dokazovali, kako je bila v konkretnem primeru (ne)ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost, šele potem pa bi lahko, ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev, presojalo, ali obstaja kateri od splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot.
sodna taksa - predlog za taksno oprostitev - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 10. člena ZST-1 je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Gre za določbo, ki je umeščena med taksne oprostitve na podlagi zakona, zato stranki ni treba posebej zaprositi za taksno oprostitev, oziroma ji (v primeru, da ustrezno odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči pridobi po izteku roka, v katerem mora predlagati taksno oprostitev) ni treba izkazovati pogojev za taksno oprostitev. Stranka za predlog za taksno oprostitev (oziroma za odločanje o njem) nima (več) pravnega interesa.
Toženka, ki po ZOA zagotavlja storitev osebne asistence uporabnikom, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Toženka je dokazala, da za tožnico ni imela na razpolago dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj ji je po zahtevi za njeno zamenjavo s strani dotedanje uporabnice poskušala najti možnost napotitve k drugemu uporabniku, a pri tem ni bila uspešna. S tem je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi prenehala.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot podlago za odločitev o datumu zaključka delovnega razmerja tožnice veljavno odločbo ZZZS, ki je opredelila, do kdaj je tožnica upravičeno odsotna z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe. Varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 se namreč izteče z iztekom roka, ki ga določa veljavna odločba ZZZS, njene veljavnosti pa v individualnem delovnem sporu glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče izpodbijati.