Zaradi ugotovljene pogodbeno dogovorjene izključitve zavarovalnega jamstva pri drugotoženki, odgovornosti njenega zavarovanca prvostopno sodišče pravilno sploh ni presojalo. V razmerju do obeh toženih strank gre tudi za nedopustno širjenje trditev z okoliščinami, ki merijo na doslej nezatrjujočo objektivno odgovornost obeh zavarovancev, na katero se pritožba sedaj prvič tudi izrecno sklicuje.
Ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je kontejner zanihal in ali je bil pravilno naložen. O obojem se je opredelilo, pri čemer je opravilo presojo potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem s področja varstva pri delu, temelječo na podlagi konkretnih okoliščin zadeve, in odločitev o nepotrebnosti dokaza tudi v zadostni meri obrazložilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067621
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2. OZ člen 86.
pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška kreditna pogodba - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - kreditna pogodba v CHF - švicarski franki (CHF) - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je ocenilo, da je presoja (ne)poštenosti spornega pogodbenega pogoja povsem neodvisna od vprašanja, ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena pravilno ali ne.
Pri testu nepoštenosti se ne preveri samo vsebina pogodbenega pogoja (poštenost po vsebini), temveč tudi, kako je pogoj predstavljen (poštenost v preglednosti oziroma postopkovna poštenost) - potrošniku mora biti pregledno pojasnjeno, kakšno breme oziroma potencialno neugodnost pogodbeni pogoj vzpostavlja zanj.
Za pravilno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka bi moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti oceno izvedenih dokazov, s katerimi sta pravdni stranki dokazovali, kako je bila v konkretnem primeru (ne)ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost, šele potem pa bi lahko, ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev, presojalo, ali obstaja kateri od splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot.
ZTFI člen 46, 257, 257/2, 257/3. ZTFI-1 člen 238, 238/6.
pogodba o borznem posredovanju - tuj državljan - povrnitev premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - pooblastilo - nepooblaščena oseba - akt soglasja - običajna skrbnost - pisni nalog - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tudi po presoji sodišča druge stopnje je List A veljavno pooblastilo tožnika A. A. za razpolaganje z obveznicami na trgovalnem računu. Na njem so navedeni vsi osebni podatki A. A., podpisana je kot pooblaščenec, tožnik pa kot lastnik (tj. imetnik računa). Podpisano je bilo v okviru tožnikovega pogodbenega odnosa s toženko (v zvezi z njegovim računom), zato je njegov predmet povsem določljiv. Pooblastilo ureja le upravičenja pooblaščenke v zunanjem razmerju (do tretjih), ne pa notranje razmerje med pooblaščenko in naročiteljem (tožnikom).
Sodišče prve stopnje je res zmotno zapisalo, da se od italijanskega državljana zahteva povečana skrbnost. Vendar pa običajna skrbnost dobrega gospodarja od osebe, ki posluje z banko v tuji državi in v jeziku, ki ga ne razume, zahteva, da (tudi) sam ravna posebej previdno, še posebno pri izbiri pooblaščenca in podpisovanju listin v tujem jeziku. Povprečno skrben človek podpiše listino le, če točno ve, kaj podpisuje, zato se pred podpisom prepriča v vsebino. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, mu toženka ni bila dolžna omogočiti poslovanja v italijanskem jeziku, saj ne gre za območje Republike Slovenije, kjer bi bila italijanščina uradni jezik. To velja ne glede na to, da je tožnika šteti za potrošnika (glede na navedene izkušnje in vrednost posameznih transakcij gre po 46. členu ZTFI sicer za dobro poučenega vlagatelja). Več prič je potrdilo, da so tožniku sproti prevajali dokumentacijo, to izhaja tudi iz njegove izpovedi. Zato ni mogoče slediti njegovi trditvi, da ni vedel, kaj podpisuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066932
ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1. SPZ člen 88, 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZNP-1 člen 179.
nujna pot - varstvo služnostne pravice - oviranje izvrševanja služnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - ustanovitev nujne poti - širina nujne poti - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nedopustna pritožbena novota - objektivno nova dejstva
Če sta nasprotna udeleženca zožila širino nujne poti z naknadno postavitvijo betonskih stebričkov, to ne utemeljuje zahteve po razširitvi nujne poti, temveč bi bilo na mestu varstvo že obstoječe služnostne pravice zaradi njenega oviranja.
Predmet pritožbenih novot so lahko le subjektivno nova dejstva, ne pa tudi objektivno nova dejstva, to je dejstva, ki so nastala šele po izdaji sklepa sodišča prve stopnje.
udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - udeležba intervenienta - priglasitev intervencije - stranska intervencija delničarja - manjšinski delničar - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - konstitutivnost vpisa v sodni register - konstitutivni učinek - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - splošno znana in sodno znana dejstva - manjkajoče trditve - nedovoljene pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je predlagatelj status delničarja tožene stranke z vpisom skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja z dne 23. 12. 2021 v sodni register dne 17. 3. 2022 izgubil, s tem pa tudi pravni interes za intervencijo v predmetnem sporu. V času vložitve predloga za priznanje stranske intervencije 26. 4. 2022 statusa delničarja v toženi stranki pritožnik namreč ni več imel.
sodna taksa - predlog za taksno oprostitev - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 10. člena ZST-1 je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Gre za določbo, ki je umeščena med taksne oprostitve na podlagi zakona, zato stranki ni treba posebej zaprositi za taksno oprostitev, oziroma ji (v primeru, da ustrezno odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči pridobi po izteku roka, v katerem mora predlagati taksno oprostitev) ni treba izkazovati pogojev za taksno oprostitev. Stranka za predlog za taksno oprostitev (oziroma za odločanje o njem) nima (več) pravnega interesa.
ZVEtL-1 člen 17, 17/2. SPZ člen 40, 65, 65/1, 70. ZPP člen 286.
postopek za delitev solastnega premoženja - oblikovanje etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - prizidek k zgradbi - nerazdeljena nepremičnina - solastnina na nepremičnini - pravočasne navedbe - prepozne navedbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni temelj pridobitve pravice - prenos lastninske pravice - vsebina pogodbe - posest nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine
V obravnavani zadevi gre za kombinacijo lastninskih stanj, in sicer za dejansko etažno lastnino na stavbi 001 ter za klasično solastnino na stavbi 002, ki pravno ni bila razdeljena. Stavbo 001 (stanovanjska stavba) je razdelil prvotni lastnik stavbe B. B. z darilno pogodbo, ki jo je sklenil leta 1973 s hčerko, prvo predlagateljico, leta 1996 pa je sinu C. C., pravnemu predniku nasprotnih udeležencev, podaril svoj natančno opisan del te stavbe. Glede tega se je strinjala tudi prva predlagateljica v svojih vlogah, kjer je na več mestih navedla, da je obravnavana stavba 001 v naravi že razdeljena, kar je sodišče prve stopnje tudi izpostavilo v 19. točki izpodbijane odločbe. Glede prizidka, ki predstavlja stavbo 002, pa je bilo v postopku ugotovljeno, da gre na tej stavbi za klasično solastnino, saj ta v naravi ni bil pravno veljavno razdeljen, ker pravni prednik B. B. za podaritev prizidka sinu C. C. leta 1993 ni imel soglasja prve predlagateljice, ki je bila solastnica zemljišča, na katerem je bil prizidek zgrajen s skupno gradnjo prve predlagateljice in B. B. Zakaj je sodišče prve stopnje prizidek, ki je v solastnini prve predlagateljice in nasprotnih udeležencev, razdelilo na dva posamezna dela (etažni enoti), je sodišče navedlo v 48. točki obrazložitve, in sicer ker je vzpostavitev tretjega posameznega dela (prizidka) potrebna zaradi kasnejše delitve, ki pa bo opravljena po pravilih za delitev solastnine.
Ker je B. B. prvi predlagateljici ob daritvi leta 1973 poleg dela stanovanjske stavbe (zgornje etaže) podaril tudi zemljišče, ki pa je ostalo nerazdeljeno, kar izhaja iz vsebine darilne pogodbe iz leta 1973, so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovitev o obstoju solastnega deleža prve predlagateljice 2/5 na zemljišču, in pritožbeno izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo predmet daritve prvi predlagateljici leta 1973 tudi zemljišče.
potrebni stroški za izvršbo - pisni poziv sodišča - napačen poziv sodišča
Ozko materialno pravno razumevanje upnice, da za naložitev povrnitve stroškov vloge zadošča okoliščina, da je upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.
Strukturna, funkcionalna in zgodovinska povezanost stavbnih zemljišč z ostalimi kmetijskimi zemljišči narekuje pri prodaji njihovo obravnavo kot zaključeno celoto. To hkrati pomeni, da drugi toženki o namenu prodaje parcel (niti stavbnih) ni bilo treba še posebej osebno obveščati pravne prednice tožnikov. Zadoščala je javna objava prodajne ponudbe po ZKZ.
Zahtevka glede ničnosti prodajne pogodbe tožnika nista postavila, zato je odveč razpravljanje o moralnosti in nedopustnosti te pogodbe. Tudi tu pa bi se takoj postavilo vprašanje pravnega interesa, ko tožnika nista bila uspešna glede zahtevka na sklenitev pogodbe z njima.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - koleno - odrgnine - naknadna škoda - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Izvedenec je ugotovil, da so trajne posledice oslabile koleno, da tožnik ni sposoben opravljati kontaktnih športov oziroma dolgotrajnih obremenitev, teka in podobnih aktivnosti na trdi podlagi, ni sposoben dlje časa klečati na kolenu. Lahko opravi počep, vendar ne more dolgo časa vztrajati v počepu. Tožnik je gradbeni delavec, ne ukvarja se več z nogometom in ne more pomagati očetu pri opravilih v gozdu. Vse to so bile posledice že prve poškodbe in ne, kot meni pritožba, druge poškodbe.
Višina odškodnine ne odstopa od primerljivih primerov.
Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da se je s Spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list 70/22) z dne 20. 5. 2022, ki so začele veljati 4. 6. 2022, prej veljavna tar. št. 27, ki ureja plačilo odvetniških storitev v izvršilnem postopku, preštevilčila v sedaj veljavno tar. št. 31, kateri je glede na vsebino prejšnje tar. št. 27 dodana 9. točka za „Druge vloge“ - 50 točk.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - obstoj utemeljenega razloga - presoja vseh okoliščin
Ko sodišče presoja verjetno utemeljenost razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ne izhaja le iz besedila pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije, ki jih ima na voljo.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev
Določba 6.b člena ZST-1 varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu, ne pa tudi tistega, ki je nalog za plačilo sodne takse dal ponudniku bančnih storitev po preteku roka, določenega v plačilnem nalogu.
Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sporni molzni robot kot sestavina hleva ni samostojna stvar. Molzni robot je po svojem namenu trajno spojen z objektom in z nepremičnino, na kateri objekt stoji, oziroma bi bil hlev brez molznega robota nepopoln in ne bi več služil svojemu namenu. Četudi ga je mogoče brez (znatnejše) škode odstraniti, z njegovo odstranitvijo hlev ne služi več namenu, za dosego katerega je bil zgrajen.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Dejstvo, da je bila pogodba sklenjena tri tedne pred smrtjo, o tem, da gre za prevaro, ne pove ničesar. Sodišče namreč ni štelo za verjetno, da bi bil zapustnik v kakšni stiski ali da bi bilo njegovo zdravstveno stanje ob podpisu pogodbe tako slabo, da bi imel pred seboj le še malo življenjske dobe, predvsem pa, da bi bilo to znano pogodbenikoma.
Dejstvo, da je toženec po smrti zapustnika in takoj po pridobitvi celotne nepremičnine pričel s prodajo nepremičnine, bi bilo lahko odločilno v zvezi z drugim pogojem za izdajo začasne odredbe, to je nevarnostjo, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ne pa v zvezi s samo verjetnostjo terjatve.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - opravičljiva zmota - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu
Če dolžnik ni plačal sodne takse s pravilno referenčno št., da bi jo prepoznalo sodišče prve stopnje v aplikaciji plačil, je to mogoče opredeliti z opravičljivo pomoto, saj je plačilo izvršila stranka sama, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča tako, da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč. Plačana sredstva je mogoče enostavno prenesti iz enega na drug račun.
Tožniku je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo z dnem sprejema sklepa o odpoklicu s funkcije direktorja, pri čemer ni šlo za prenehanje delovnega razmerja za nazaj, saj je bil tega dne o sprejemu sklepa obveščen. Obvestilo je skladno z dogovorom v individualni pogodbi o zaposlitvi; tožnikove navedbe pred sodiščem prve stopnje, ki jih ponavlja v odgovoru na pritožbo, da bi mu morala toženka sklep vročiti, so neutemeljene.