gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - odločba Ustavnega sodišča
Odločba Ustavnega sodišča po eni strani razveljavlja specialno ureditev ZGO-1, ki omejuje krog strank v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja in s tem vzpostavlja veljavnost splošne ureditve udeležbe v postopku po ZUP, po drugi strani pa pod določenimi pogoji omogoča uporabo te ureditve tudi za nazaj, za postopke, ki so se končali pred izdajo te odločbe.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev na računu - komisijska prodaja - ugovor tretjega - zavrženje ugovora - sklep o ustavitvi davčne izvršbe
Sklep o ustavitvi davčne izvršbe iz 141. člena ZDavP-1 je treba izdati le, ko je davek plačan prostovoljno, saj potrebe po nadaljnji davčni izvršbi ni več, s čimer mora biti neposredni izvršitelj (npr. banka ali hranilnica) seznanjen. Kadar je davčni dolg plačan na podlagi izvršenega sklepa o davčni izvršbi, pa posebnega sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe ni treba izdajati, saj dejansko ne gre za ustavitev davčne izvršbe zaradi njene nadaljnje nepotrebnosti, ampak za njeno realizacijo.
ZJC člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-14. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 43, 43/1, 43/1-4.
občinska cesta - javna pot - ovira na cesti - odstranitev ovire - lastništvo zemljišča
Tožnik bi ugovore v zvezi z lastništvom zemljišča, po katerem naj bi delno potekala sporna cesta, lahko uveljavljal v postopku kategorizacije ceste kot javne poti, nepomembni pa so v tem postopku, ko je bila cesta z Odlokom že kategorizirana kot javna pot.
Tožnica podatka, da dele kmetijskih površin, za katere je uveljavljala ukrepe SKOP, uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, ni sporočila v predpisanih rokih, zato je pravilna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je tožnica predčasno prekinila izvajanje obveznosti, ki jo je prevzela v letu 2004.
Uredba o izvajanju delov določenih uredb skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili člen 20. ZZdrI člen 15, 18, 19.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - zdravstveni nadzor živil
Ker tožnik kot inšpekcijski zavezanec ni izkazal, da bi upošteval higienske standarde pri pripravi živil v gostinskem lokalu, je inšpekcijski organ upoštevaje ugotovitve na kraju samem ravnal pravilno, ko mu je naložil, naj v določenem roku izvede dela, ki bodo zagotovila higiensko ustreznost lokala, naložil pa mu je tudi obveznost izvajanja kontrole pri pripravi živil.
Ker so Splošni pogodbeni pogoji dobave in nakupa zemeljskega plina iz omrežja sprejeti na osnovi direktnega pooblastila iz petega odstavka 70. člena EZ in ker so soglasodajalci tako Javna agencija RS za energijo kot zainteresirane občine, predstavljajo splošni pogoji splošni akt, ki je bil izdan za izvrševanje javnih pooblastil po določbah 6. člena ZUP (načelo zakonitosti), katerega morajo pri svojem delu v upravnih postopkih upoštevati tudi inšpekcijski upravni organi.
ZVO-1 člen 17, 157, 157/1. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja člen 16, 16/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - svetlobno onesnaževanje okolja - LED prikazovalnik - omejitev oglaševanja s svetlobnimi telesi
Upravljalec razsvetljave za namen oglaševanja ima absolutno prepoved osvetljevanja v dnevnem času , medtem ko prepoved svetlobnih snopov, usmerjenih proti nebu, velja podnevi in ponoči.
Obratovanje LED prikazovalnika, ki je namenjeno oglaševanju, pomeni osvetljevanje oziroma emisijo svetlobe v smislu 3. točke 1. odst. 3. člena ZVO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - nezahtevni objekt
Tožnik je gradil ograjo brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo, s čimer je izpolnjen pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1.
turistična taksa - zavezanec za plačilo turistične takse - pravna oseba
Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani RS in tujci, kar pomeni, da so zavezanci za plačilo posamezniki oziroma fizične osebe. V konkretnem primeru pa je tožena stranka turistično takso odmerila in določila pravni osebi, ki po jezikovni razlagi 1. odstavka 23. člena ZSRT ne more biti zavezanec za plačilo turistične takse.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - službeno potovanje - dnevnice - opravljanje dela v tujini
Delavci tožeče stranke so se vsakodnevno vozili na delo oziroma delovno mesto v tujino, kjer so opravljali delo v prostorih njenega (italijanskega) pogodbenega partnerja. V vseh primerih gre za delavce, ki so bili zaposleni prav za opravljanje storitev v tujini, oziroma za delavce, katerih kraj opravljanja dela je izven sedeža podjetja v tujini. Tožeča stranka svojih obratov ali enot, kjer bi ti delavci lahko opravljali delo, niti nima. Zato je utemeljen zaključek davčnih organov, da je bilo delovno mesto teh delavcev dejansko v tujini, pri pogodbenem partnerju tožeče stranke. Čim je tako, ti delavci niso bili (vsakodnevno) na službeni poti v tujini in torej ni podlage za izplačilo dnevnic kot povračila stroškov na službenem potovanju. Kot službeno je namreč mogoče šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega opravljanja dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem s pogodbo. Podlage pa tudi ni za upoštevanje izplačanih dnevnic ter dodatno obračunanih davkov in prispevkov kot stroškov dela in temu ustrezno zmanjšanje osnove za davek od dobička. Kot davčno opravičljiv odhodek se namreč skladno z 21. členom ZDDPO štejejo le dnevnice, ki so obračunane v skladu z zakonom.
URS člen 23, 25. ZSS člen 19, 21, 21a. ZUS-1 člen 4, 66.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - predlog za imenovanje - vročitev predloga - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika je urejen v 2. oddelku II. poglavja ZSS. Čeprav iz besedila določbe 21.a člena ZSS dobesedno to ne sledi, jo sodišče razume tako, da se predpisana vročitev nanaša tudi na predlog za imenovanje in ne le na predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS, saj za različno obravnavanje obeh predlogov ni videti nobenih (vsebinskih) razlogov. Rok za vročitev predloga kandidatom, ki jih Sodni svet ni izbral, v ZSS ni predpisan. Vročitev predloga že po tem, ko je o predlogu odločil Državni zbor, pa se pokaže kot akt, ki je tožniku vzel možnost, da bi predlogu učinkovito ugovarjal, in s tem kot akt, ki sicer ne nasprotuje izrecni zakonski določbi, je pa v nasprotju z namenom predpisane vročitve predloga iz 21.a člena ZSS. Kot tak je izpodbijani akt nezakonit, z njim pa se hkrati posega tudi v ustavni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. in 25. člena Ustave. Smisel navedenih ustavnih zagotovil namreč ni le v tem, da se posamezniku daje pravica do vložitve pravnega sredstva (pred sodiščem), temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice in pravne interese.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - terjatev preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Kljub temu, da je upravičenka do preživnine neko obdobje živela skupaj s preživninskim zavezancem, je ta po sklepu o izvršbi za plačilo preživnine zavezan za plačilo preživnine, saj niso podani razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi iz 55. člena ZIZ.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika
Po določbi 2. odstavka 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik v svojem ugovoru ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na navedeno bi tožnik s svojimi ugovori lahko uspel, če bi za svoje trditve predložil ustrezne dokaze, česar pa ni storil.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - solidarni dolžniki - carina za kmetijske proizvode - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba). V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
DDV - davek od dobička pravnih oseb - prodaja kmetijske opreme - neverodostojna knjigovodska listina
Skladno z 10. členom ZDDPO se med prihodke davčnega zavezanca vštevajo prihodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb. Listine, ki služijo kot podlaga za izkazovanje poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah, morajo biti sestavljene tako, da je iz njih jasno in brez dvoma razvidno, katere dogodke odražajo, v smislu natančnega opisa poslovnega dogodka in kot take predstavljajo tako imenovane verodostojne listine.
ZDen člen 18, 18/6, 19, 19/1, 19/1-3. ZSKZG člen 20.
vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - naravna znamenitost
Razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila v družbeni lastnini in so danes v državni lasti (v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) izvzeta iz pravnega prometa in je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije po 3. točki 1. odstavka 19. člena Zden.
Ne glede na določbe 85. člena ZON, ki je novejši zakon, pa je ZDen poseben zakon za vračanje podržavljenega premoženja, ki jamči kot osnovno obliko vračanje v naravi. Za odločitev so torej bistvene določbe ZDen.
rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - nepopolni pravni pouk - zavrženje tožbe
Nepopolni pravni pouk na upravni odločbi ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Po določbi 1. odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožba, ki jo je tožnik vložil je bila vložena prepozno, zato jo je sodišče zavrglo.
Tožnik statusa davčnega zavezanca ni imel, zato nima pravice do odbitka vstopnega DDV po prejetih računih za davčna obdobja, ko ni bil davčni zavezanec.