sklep o zaključku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Sklep prvostopnega sodišča je bil pritožniku, kot predlagatelju začetka stečajnega postopka, osebno vročen. Navedeno pomeni, da je pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan (od dneva vročitve), to je dne 28.9.2000. Tekel pa je vse do dne 12.10.2000, ko je iztekel 15-i dan pritožbenega roka. Po določbi 2. odstavka 13. člena ZPPSL je rok za pritožbo 8 dni, če s tem zakonom ni drugače določeno. Drugače pa je določeno, in gre torej za izjemo od citiranega pravila, v 4. odstavku 99. člena ZPPSL, po katerem znaša pritožbeni rok zoper sklep iz 1. in 2. odstavka 99. člena ZPPSL 15 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravno relevantna, torej odločilna dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi, so navedena v 1. odstavku 99. člena ZPPSL. Za takšno odločitev zadošča ugotovitev, da premoženje, ki bi prešlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali da je neznatne vrednosti.
Kaznivi dejanji za kateri je bil obtoženi spoznan za krivega je potrebno pravno opredeliti za eno samo nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. tč. I. odst. 212. čl. v zv. s I. odst. 211. čl. in II. odst. čl. 16 KZ čeprav je dvoje kaznivih dejanj ostalo pri poskusu saj so v dokončano kaznivo dejanje zajeta tudi ta, gre namreč za istovrstna kazniva dejanja, storjena v razmaku dveh dni, čeprav na škodo različnih oškodovancev krajevno relativno blizu, pri vseh pa je obt. vodil isti motiv, pridobitve protipravne premoženjske koristi.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka glede postopka, ki se je vodil pred sodiščem pristojnosti primerljive z okrožnim sodiščem, odloča senat tega sodišča sestavljen po določilu čl. 25/VI ZKP.
V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov. Zato je potrebno v primeru, da upnik za terjatev predloži notarski zapis, uporabiti določbo tretjega odstavka 144. člena ZPPSL, ne pa prvega odstavka 144. člena ZPPSL, saj je upnik za navedeno terjatev izvršilni naslov že pridobil. To pa pomeni, da je potrebno napotiti na pravdo tistega, ki je njegovo terjatev prerekal, ne pa njega.
KZ člen 16, 16/1, 16/2. ZKP člen 392, 392/5, 392, 392/5.
silobran - sprememba sodbe
Če sodišče 2. stopnje v nasprotju s sodiščem 1. stopnje ugotovi v obdolženčevem ravnanju silobran (udarec z ročajem grabelj je bil usmerjen v nož, ki ga je oškodovanka imela v roki in je z njim klatila v prepiru, ne pa proti njenemu telesu), je opravičeno po 5. odst. 392. čl. ZKP spremeniti izpodbijano obsodilno sodbo v oprostilno.
Vsak ugovor, tako tudi ugovor po izteku roka, mora biti obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
Negativni publicitetni učinek pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani) podatek lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če mu bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbitna), da tretji za nevpisani podatek ne ve.
Če je obtoženec, ki je na razglasitvi napovedal pritožbo, pa je napoved z vlogo po zagovorniku umaknil, nato pa je v roku za napoved preklical umik napovedi in nato vložil pritožbo zoper v celoti izdelano sodbo, pritožba ni dovoljena, ker se je z umikom napovedi hkrati odpovedal tudi pritožbi. Odpoved pritožbi pa se ne more preklicati. Sodišče 2. stopnje je dolžno takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice Ljubljana (v nadaljevanju Poročilo) z dne 7.6.1996 (A12) in dopolnitev le-tega z dne 20.9.1996 (A7), ki je bilo izdano v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke po določbah 48.b člena ZLPP nima nobenega neposrednega učinka na toženo stranko in jo k ničemer ne zavezuje. Z navedenim poročilom je bilo tožeči stranki naloženo, da v svojih knjigovodskih evidencah vzpostavi terjatve do tožene stranke, glede na ugotovljena oškodovanja družbene lastnine, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja strank. Tožeča stranka je izvedla v Poročilu zahtevane uskladitve in vzpostavila ustrezne terjatve do tožene stranke, kar pa predstavlja zgolj njeno enostransko ravnanje. Zato golo knjiženje teh terjatev v poslovnih knjigah tožeče stranke med strankama ni vzpostavilo dolžniško upniškega razmerja, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 349, 354, 354/2, 368, 349, 354, 354/2, 368. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZTPDR člen 83, 83.
procesna predpostavka - dokončnost odločitve - odpoved pravici do ugovora
Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne, vendar še ne pravnomočne odločbe delodajalca, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti.
Če v času trajanje sodnega postopka postane odločba delodajalca pravnomočna, ker se delavec ob smiselni uporabi 394. čl. ZPP bodisi odpove pravici do ugovora ali umakne že vložen ugovor, odpade tudi procesno predpostavka za dopustnost sodnega varstva pravic.
ZPP (1977) člen 373-3, 373-4, 373-3, 373-4. ZOR člen 200, 200.
varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da tožnik še ni imel opravljenega preizkusa iz varstva pri delu, čeprav je pri toženi stranki delal že skoraj dve leti, in je pričel delati na novem stroju istega dne, kot je prišlo do nezgode, da je bil o delovanju le kratko poučen, vendar je delo opravljal brez nadzora, pomeni, da je tožena stranka v celoti odgovorna za nastalo poškodbo pri delu.
ZPP (1977) člen 12, 368. ZTPDR člen 13. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 57, 58.
razrešitev - ravnatelj - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - zakonitost razrešitve - predhodno vprašanje - plača
Ker je sklep o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja postal pravnomočen, ni dopustno v sporu zaradi plačila razlike med plačo direktorja in plačo na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik razporejen po razrešitvi, ugotavljati (kot predhodnega vprašanja), ali je bila razrešitev s funkcije direktorja nezakonita. Ker je za delodajalca po razrešitvi nastala obveznost, da tožnika razporedi na delovno mesto, ki je primerno njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, je za odločitev v sporu zaradi plačila razlike plače bistveno le, ali je sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto zakonit.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.
36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Po ugotovitvi, da so podani pogoji po 318. členu ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo. Pritožbene trditve, da je tožena stranka terjatev plačala, sodišče ne more upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30101
KZ SFRJ člen 148, 148/1, 148/2. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje uporabe nedovoljenih bojnih sredstev
Pritožbeno sklicevanje na izjavi, zapisani v obliki uradnih zaznamkov, kateri bi naj dal M. L. organom kazenskega pregona in varnostno obveščevalni službi Ministrstva za obrambo, nista dokaz in zato na osnovi njih ni mogoče sprejeti prav nobenih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov.
Vloga stranke, da naj se glavna obravnava preloži zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Narok se vseeno opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki na prošnjo dalo dodatni rok za odgovor na tožbo in ker tudi v tem roku ni vložila odgovora, spremenjeni pa so bili tudi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
S trditvijo, da bo dolžnik z začasno odredbo z blokado sredstev na računu do višine vtoževane terjatve utrpel samo neznatno škodo, ker ta denarna sredstva v bistvu niso njegova, ampak upnikova, upnik ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 270. člena ZIZ.