Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vloge nastane takrat, ko se vloga izroči. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje. Zato lahko predlaga stranka oprostitev sodnih taks le za tiste takse, ki so nastale od dneva vložitve njenega predloga za oprostitev, ne pa tudi za takse, ki so nastale pred njenim predlogom.
KZ člen 111, 112, 111, 112. ZKP člen 357, 357-4, 357, 357-4.
zastaranje
Pregon za kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ, za katero je predpisana kazen do dveh let zapora, ki naj bi bilo storjeno oktobra 1994, ze zastaralo z začetkom oktobra leta 2000. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov ugodilo in je izreklo po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilno sodbo.
KZ člen 16, 16/1, 16/2. ZKP člen 392, 392/5, 392, 392/5.
silobran - sprememba sodbe
Če sodišče 2. stopnje v nasprotju s sodiščem 1. stopnje ugotovi v obdolženčevem ravnanju silobran (udarec z ročajem grabelj je bil usmerjen v nož, ki ga je oškodovanka imela v roki in je z njim klatila v prepiru, ne pa proti njenemu telesu), je opravičeno po 5. odst. 392. čl. ZKP spremeniti izpodbijano obsodilno sodbo v oprostilno.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka glede postopka, ki se je vodil pred sodiščem pristojnosti primerljive z okrožnim sodiščem, odloča senat tega sodišča sestavljen po določilu čl. 25/VI ZKP.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje - o dvomu v korist obdolženca - in dubio pro reo
Če je sodišče 1. stopnje upravičeno podvomilo v obtožbo, ne da bi istočasno ugotovilo resničnost ali verjetni razlog v resničnost žaljive obdolžitve, takšne oprostilne sodbe ni mogoče izpodbiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Negativni publicitetni učinek pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani) podatek lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če mu bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbitna), da tretji za nevpisani podatek ne ve.
Vsak ugovor, tako tudi ugovor po izteku roka, mora biti obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
Če je obtoženec, ki je na razglasitvi napovedal pritožbo, pa je napoved z vlogo po zagovorniku umaknil, nato pa je v roku za napoved preklical umik napovedi in nato vložil pritožbo zoper v celoti izdelano sodbo, pritožba ni dovoljena, ker se je z umikom napovedi hkrati odpovedal tudi pritožbi. Odpoved pritožbi pa se ne more preklicati. Sodišče 2. stopnje je dolžno takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
sklep o zaključku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Sklep prvostopnega sodišča je bil pritožniku, kot predlagatelju začetka stečajnega postopka, osebno vročen. Navedeno pomeni, da je pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan (od dneva vročitve), to je dne 28.9.2000. Tekel pa je vse do dne 12.10.2000, ko je iztekel 15-i dan pritožbenega roka. Po določbi 2. odstavka 13. člena ZPPSL je rok za pritožbo 8 dni, če s tem zakonom ni drugače določeno. Drugače pa je določeno, in gre torej za izjemo od citiranega pravila, v 4. odstavku 99. člena ZPPSL, po katerem znaša pritožbeni rok zoper sklep iz 1. in 2. odstavka 99. člena ZPPSL 15 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravno relevantna, torej odločilna dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi, so navedena v 1. odstavku 99. člena ZPPSL. Za takšno odločitev zadošča ugotovitev, da premoženje, ki bi prešlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali da je neznatne vrednosti.
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice Ljubljana (v nadaljevanju Poročilo) z dne 7.6.1996 (A12) in dopolnitev le-tega z dne 20.9.1996 (A7), ki je bilo izdano v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke po določbah 48.b člena ZLPP nima nobenega neposrednega učinka na toženo stranko in jo k ničemer ne zavezuje. Z navedenim poročilom je bilo tožeči stranki naloženo, da v svojih knjigovodskih evidencah vzpostavi terjatve do tožene stranke, glede na ugotovljena oškodovanja družbene lastnine, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja strank. Tožeča stranka je izvedla v Poročilu zahtevane uskladitve in vzpostavila ustrezne terjatve do tožene stranke, kar pa predstavlja zgolj njeno enostransko ravnanje. Zato golo knjiženje teh terjatev v poslovnih knjigah tožeče stranke med strankama ni vzpostavilo dolžniško upniškega razmerja, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 349, 354, 354/2, 368, 349, 354, 354/2, 368. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZTPDR člen 83, 83.
procesna predpostavka - dokončnost odločitve - odpoved pravici do ugovora
Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne, vendar še ne pravnomočne odločbe delodajalca, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti.
Če v času trajanje sodnega postopka postane odločba delodajalca pravnomočna, ker se delavec ob smiselni uporabi 394. čl. ZPP bodisi odpove pravici do ugovora ali umakne že vložen ugovor, odpade tudi procesno predpostavka za dopustnost sodnega varstva pravic.
ZPP (1977) člen 373-3, 373-4, 373-3, 373-4. ZOR člen 200, 200.
varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da tožnik še ni imel opravljenega preizkusa iz varstva pri delu, čeprav je pri toženi stranki delal že skoraj dve leti, in je pričel delati na novem stroju istega dne, kot je prišlo do nezgode, da je bil o delovanju le kratko poučen, vendar je delo opravljal brez nadzora, pomeni, da je tožena stranka v celoti odgovorna za nastalo poškodbo pri delu.
Čeprav je tožeča stranka v ugodu pritožbe navedla, da uveljavlja le pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in nepravilne uporabe materialnega prava, pa je z obrazložitve pritožbe dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
Pogoj za obstoj zakonske domneve o umiku napovedi pritožbe je dejstvo, da stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo, ne pa da o tem ni obvestila sodišča.
Pravice in obveznosti pogodbenih strank so nastale s sklenitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izločitve enega subjekta iz drugega in ne z delitveno bilanco, zato mora tožena stranka izpolniti z dogovorom prevzete obveznosti.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v celoti umaknila tožbo je bila v nasprotju z vsebino vloge, s katero je tožeča stranka le delno umaknila tožbo.
Vprašanje, ali in kdaj postopek na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice po 5.odst. 143.čl. ZPPSL v učinke "res transacta" posega tako, da je izven tistega, za kar je po 5.odst. 143.čl. ZPPSL predviden, je vsebinsko in ne formalno vprašanje. Zato je o njem treba odločiti s sodbo in ne s sklepom.
ZPP člen 496, 496/2, 497, 497/3, 496, 496/2, 497, 497/3.
napoved pritožbe - taksna oprostitev
Ker je tožena stranka lokalna samoupravna skupnost je po 11. čl. Zakona o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks, na njeno napoved pritožbi bi sodišče zato moralo izdati sodbo in ne pošiljati poziva na plačilo sodne takse.
V okviru načela materialnega procesnega vodstva je predsednik senata dolžan s strankami najprej obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na tožbeni predlog. Dati mora pobudo, da bo predlog prav postavljen, da bo določen in v pravnem oziru sklepčen.
36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.