V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov. Zato je potrebno v primeru, da upnik za terjatev predloži notarski zapis, uporabiti določbo tretjega odstavka 144. člena ZPPSL, ne pa prvega odstavka 144. člena ZPPSL, saj je upnik za navedeno terjatev izvršilni naslov že pridobil. To pa pomeni, da je potrebno napotiti na pravdo tistega, ki je njegovo terjatev prerekal, ne pa njega.
ZPP (1977) člen 370, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 231, 231/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - ocena
Če je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je imel tožnik poleg zdravstvenih težav zaradi hrbtenice tudi duševne motnje, zaradi katerih se je zdravil že pred spornim staležem, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z ortopedskimi težavami, ni pa ugotavljalo njegovih duševnih motenj.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 81, 81/1, 81/5.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da je tožeča stranka prenehala po skrajšanem postopku na podlagi določb 394.-398. Zakona o gospodarskih družbah zaradi česar je bila izbrisana iz sodnega registra, to pomeni, da ne obstaja več in da nima pravnega naslednika. Zato je potrebno v takem primeru njeno tožbo v skladu s 5. odst. 81. čl. ZPP zavreči, saj se omenjena pomanjkljivost ne da odpraviti. 1. odst. 394. člena ZGD ne vsebuje določil glede pravnega nasledstva družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, niti glede terjatev izbrisane družbe. Zato družbenik, ki v izjavi in v skladu z gornjim določilom prevzema obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ni pravni naslednik izbrisane družbe.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).
Vsak ugovor, tako tudi ugovor po izteku roka, mora biti obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
KZ člen 16, 16/1, 16/2. ZKP člen 392, 392/5, 392, 392/5.
silobran - sprememba sodbe
Če sodišče 2. stopnje v nasprotju s sodiščem 1. stopnje ugotovi v obdolženčevem ravnanju silobran (udarec z ročajem grabelj je bil usmerjen v nož, ki ga je oškodovanka imela v roki in je z njim klatila v prepiru, ne pa proti njenemu telesu), je opravičeno po 5. odst. 392. čl. ZKP spremeniti izpodbijano obsodilno sodbo v oprostilno.
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vloge nastane takrat, ko se vloga izroči. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje. Zato lahko predlaga stranka oprostitev sodnih taks le za tiste takse, ki so nastale od dneva vložitve njenega predloga za oprostitev, ne pa tudi za takse, ki so nastale pred njenim predlogom.
KZ člen 111, 112, 111, 112. ZKP člen 357, 357-4, 357, 357-4.
zastaranje
Pregon za kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ, za katero je predpisana kazen do dveh let zapora, ki naj bi bilo storjeno oktobra 1994, ze zastaralo z začetkom oktobra leta 2000. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov ugodilo in je izreklo po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilno sodbo.
Kaznivi dejanji za kateri je bil obtoženi spoznan za krivega je potrebno pravno opredeliti za eno samo nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. tč. I. odst. 212. čl. v zv. s I. odst. 211. čl. in II. odst. čl. 16 KZ čeprav je dvoje kaznivih dejanj ostalo pri poskusu saj so v dokončano kaznivo dejanje zajeta tudi ta, gre namreč za istovrstna kazniva dejanja, storjena v razmaku dveh dni, čeprav na škodo različnih oškodovancev krajevno relativno blizu, pri vseh pa je obt. vodil isti motiv, pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice Ljubljana (v nadaljevanju Poročilo) z dne 7.6.1996 (A12) in dopolnitev le-tega z dne 20.9.1996 (A7), ki je bilo izdano v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke po določbah 48.b člena ZLPP nima nobenega neposrednega učinka na toženo stranko in jo k ničemer ne zavezuje. Z navedenim poročilom je bilo tožeči stranki naloženo, da v svojih knjigovodskih evidencah vzpostavi terjatve do tožene stranke, glede na ugotovljena oškodovanja družbene lastnine, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja strank. Tožeča stranka je izvedla v Poročilu zahtevane uskladitve in vzpostavila ustrezne terjatve do tožene stranke, kar pa predstavlja zgolj njeno enostransko ravnanje. Zato golo knjiženje teh terjatev v poslovnih knjigah tožeče stranke med strankama ni vzpostavilo dolžniško upniškega razmerja, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 349, 354, 354/2, 368, 349, 354, 354/2, 368. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZTPDR člen 83, 83.
procesna predpostavka - dokončnost odločitve - odpoved pravici do ugovora
Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne, vendar še ne pravnomočne odločbe delodajalca, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti.
Če v času trajanje sodnega postopka postane odločba delodajalca pravnomočna, ker se delavec ob smiselni uporabi 394. čl. ZPP bodisi odpove pravici do ugovora ali umakne že vložen ugovor, odpade tudi procesno predpostavka za dopustnost sodnega varstva pravic.
ZPP (1977) člen 373-3, 373-4, 373-3, 373-4. ZOR člen 200, 200.
varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da tožnik še ni imel opravljenega preizkusa iz varstva pri delu, čeprav je pri toženi stranki delal že skoraj dve leti, in je pričel delati na novem stroju istega dne, kot je prišlo do nezgode, da je bil o delovanju le kratko poučen, vendar je delo opravljal brez nadzora, pomeni, da je tožena stranka v celoti odgovorna za nastalo poškodbo pri delu.
Le trditve o obstoju možnosti, da lahko tožena stranka garažni boks odtuji ali obremeni ne kažejo na potrebo po zavarovanju terjatve na vrnitev le-tega z začasno odredbo. Brez konkretnejšega zatrjevanja in dokazovanja, da bo tožena stranka dejansko odtujila ali obremenila garažni boks ni izkazana tista nevarnost, ki je predpisana in je sicer objektivna.
ZPP (1977) člen 12, 368. ZTPDR člen 13. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 57, 58.
razrešitev - ravnatelj - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - zakonitost razrešitve - predhodno vprašanje - plača
Ker je sklep o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja postal pravnomočen, ni dopustno v sporu zaradi plačila razlike med plačo direktorja in plačo na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik razporejen po razrešitvi, ugotavljati (kot predhodnega vprašanja), ali je bila razrešitev s funkcije direktorja nezakonita. Ker je za delodajalca po razrešitvi nastala obveznost, da tožnika razporedi na delovno mesto, ki je primerno njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, je za odločitev v sporu zaradi plačila razlike plače bistveno le, ali je sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto zakonit.
Če pravilnik tožene stranke o disciplinski odgovornosti uporablja pri opisu disciplinskih kršitev samostalniške glagolnike, ki se tvorijo iz nedovršne oblike glagola (neizvrševanje, dajanje podatkov, dajanje netočnih poročil it.), to ne pomeni, da lahko delavec stori to kršitev le z večkratnim dejanjem, ampak tudi z enim samim. Na primer, tudi enkratna neizpolnitev delovnih nalog in obveznosti pomeni kršitev delovnih obveznosti zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti.
stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbe
Tožena stranka (v stečaju) ni upravičena do povračila stroškov za ugovor v pravdi, če je priznala tožnikovo terjatev v stečajnem postopku in je tožeča stranka tožbo zato umaknila.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 37, 38, 38-4.
odpravnina - osnova za odpravnino
Če je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina v višini 24 povprečnih plač, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ni mogoče v osnovo šteti tudi prejemke, ki jih je delavec v tem obdobju prejel iz naslova delitve dobička po 37. členu SKPG-90.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - razmerje
Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov, medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
Če tožnik v tožbi navedene kot toženo stranko osebo, ki ne obstaja več (neobstoječ subjekt) in nato sam navede kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka, gre za popravo tožbe in ne za spremembo tožbe.