ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O odločilnem dejstvu, namreč o tem, kakšen je bil dogovor pravdnih strank, obstaja tako nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov o izpovedbah tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke. Sodbe zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo, da založi predujem za stroške izvršilnega postopka, upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine ne bo uspešna. Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Slabo finančno stanje in trditve o razgovorih med pristojnimi organi, ne pa tudi o morebitnih dogovorih, nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, tudi če bi tožena stranka dokazala, da sta resnični.
Za sojenje v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa, s katerim je obdolžencu izreklo sodni opomin, pravilno ugotovilo, da le ta še nikoli ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, ter ga je oškodovanec tako kot že mnogokrat pred opisanim dogodkom, s stalnim ponavljanjem žaljivk, kričanjem in nedostojnim obnašanjem izzval, da ga je potem, ko mu je vrgel v prednji blatnik avtomobila še kanto za smeti, enkrat udaril v predel obraza in mu povzročil udarnino nosu, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenim navedbam obdolženčevega zagovornika ter ob ugotovitvi, da je ravnanje obdolženca majhnega pomena, le temu izreklo oprostilno sodbo ob uporabi določila čl. 14 KZ.
Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim. 2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve.
Res je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka predlagal, naj ga stečajni senat oprosti plačila predujma, ker da je nesloventen, "lastniki" pa tudi naj ne bi imeli sredstev za plačilo predujma. Ker možnost oprostitve plačila predujma v določbah ZPPSL ni izključena, bi sodišče moralo, predno je izdalo izpodbijani sklep, o tem predlogu odločiti.
Po določbi 3. odst. 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) ugotovi sodišče v postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, obstoj sporne terjatve (ugotovitveni del sodbe) in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave (dajatveni del sodbe). Dajatveni del mora pri tem oblikovati kot pri vsaki dajatveni sodbe, tako da določi denarni znesek, morebitne obresti in rok plačila.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - bistvena kršitev
Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi predujem v višini 160.000,00 SIT, vendar pa razlogov za svojo oceno stroškov ravno v odmerjeni višini ni navedlo. Zgolj povzetek zakonskega teksta 1. in 2. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je dolžan izvršilne stroške plačati najprej upnik, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 160.000,00 SIT, ne zadostuje. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti.
Tožeče stranke v tožbeni naraciji in tožbenem petitu zatrjujejo, da jim je tožena stranka z odklopom električne energije v skupnih prostorih A., motila zadnjo mirno posest električne energije. Zatrjujejo torej svojo posest na električni energiji. Po ZTLR je predmet posestnega varstva posest stvari, le če gre za stvarno služnost, pa tudi posest pravice (primerjaj 70. in 75. čl. ZTLR). S priključitvijo svojih poslovnih porostorov na električno omrežje, naročnik električne energije ne pridobi posesti na njej, zato tudi ni mogoče pritrditi tožnikom, da jim je bila z odklopom električne energije kot motitvenim dejanjem motena posest električne energije, ker te posesti nikdar niso pridobili.
Tožnik, ki je zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke glede prenehanja delovnega razmerja, ni pa po višini opredelil zneskov nadomestil plače, ni upravičen do povračila stroškov postopka v zvezi z njegovim denarnim zahtevkom, ki ga je postavil le opisno, čeprav je bilo temu njegovemu zahtevku sicer ugodeno.
KZ člen 111, 112, 111, 112. ZKP člen 357, 357-4, 357, 357-4.
zastaranje
Pregon za kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ, za katero je predpisana kazen do dveh let zapora, ki naj bi bilo storjeno oktobra 1994, ze zastaralo z začetkom oktobra leta 2000. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov ugodilo in je izreklo po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilno sodbo.
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vloge nastane takrat, ko se vloga izroči. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje. Zato lahko predlaga stranka oprostitev sodnih taks le za tiste takse, ki so nastale od dneva vložitve njenega predloga za oprostitev, ne pa tudi za takse, ki so nastale pred njenim predlogom.
ZPP (1977) člen 370, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 231, 231/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - ocena
Če je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je imel tožnik poleg zdravstvenih težav zaradi hrbtenice tudi duševne motnje, zaradi katerih se je zdravil že pred spornim staležem, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z ortopedskimi težavami, ni pa ugotavljalo njegovih duševnih motenj.
sklep o zaključku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Sklep prvostopnega sodišča je bil pritožniku, kot predlagatelju začetka stečajnega postopka, osebno vročen. Navedeno pomeni, da je pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan (od dneva vročitve), to je dne 28.9.2000. Tekel pa je vse do dne 12.10.2000, ko je iztekel 15-i dan pritožbenega roka. Po določbi 2. odstavka 13. člena ZPPSL je rok za pritožbo 8 dni, če s tem zakonom ni drugače določeno. Drugače pa je določeno, in gre torej za izjemo od citiranega pravila, v 4. odstavku 99. člena ZPPSL, po katerem znaša pritožbeni rok zoper sklep iz 1. in 2. odstavka 99. člena ZPPSL 15 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravno relevantna, torej odločilna dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi, so navedena v 1. odstavku 99. člena ZPPSL. Za takšno odločitev zadošča ugotovitev, da premoženje, ki bi prešlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali da je neznatne vrednosti.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).