Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
ZOR člen 25, 25/3, 210, 211, 25, 25/3, 210, 211. ZD člen 76, 84, 101, 101/2, 136, 136/2, 138, 138/1, 146, 146/1, 146/3, 76, 84, 101, 101/2, 136, 136/2, 138, 138/1, 146, 146/1, 146/3. ZDen člen 81, 81.
neveljavnost oporoke - razlaga oporoke - verzija - kondikcija
Določbe ZOR o ničnosti pogodbe veljajo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZOR tudi za oporoko kot enostranski pravni posel. Izjava o odstopu dednega deleža predhodno vsebuje predhodno izjavo o sprejemu dediščine, taka izjava pa se po določbi 1. odstavka 138. člena ZD ne more preklicati. Stavbe spadajo k nepremičnini - zemljišču (par. 297 ODZ), ne morejo pa biti pritiklina druge stavbe. Tožnikov zahtevek za plačilo terjatve ni verzijski zahtevek, ker so njegova sredstva prešla v tuje premoženje na podlagi pravnega posla - darila. S podarjeno stvarjo pa lahko obdarjenec od sprejema dalje prosto razpolaga.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
ZPP člen 209, 209/1, 280, 280/2, 209, 209/1, 280, 280/2.
mirovanje postopka
Mirovanje postopka nastane v primeru, ko nobena od strank ne pride na narok. Tudi če pravdni stranki nista imeli na voljo 15 dnevnega roka za pripravo na obravnavo, pa svoje odsotnosti nista opravičili pred pričetkom naroka, temveč šele po koncu naroka za glavno obravnavo, lahko sodišče vseeno sklene na obravnavi, da postopek miruje.
Obveznost delodajalca, da delavcu izplačuje osnovno plačo na podlagi SKP določene izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega se uvršča delavčevo delovno mesto in obveznost plačila regresa za letni dopust, ni odvisna od uspešnosti poslovanja in predstavlja fiksni izdatek, s katerim mora delodajalec v naprej računati.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Trditev, da na naslovu P... že 2 leti deluje nov subjekt, in da dolžnik na tem naslovu nima niti ene premičnine ali nepremičnine, ki bi lahko bila predmet rubeža, v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te.
Dejansko stanje, ki ga je potrebno ugotoviti upoštevaje določbo 26. člena ZBP, sestavljata predvsem dve vprašanji: Prvo se nanaša na to, ali je bil kupec v vnaprejšnje plačilo primoran, drugo pa na samo višino zneska, od katerega je kupec upravičen zahtevati plačilo obresti.
Do poškodbe tožnice je prišlo potem, ko se je sama po lestvi z izvijačem v roki povzela k karnisi, da bi odkrila kaj je narobe in napako odpravila, a je izgubila ravnotežje in padla. Glede na tako ravnanje tožnice je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da še obstoji pravno vzdrževana vzročna vez med nepravilno montirano karniso in tožničino poškodbo.
Zgolj besedna razlaga pojma "resne in dejanske uporabe blagovne znamke za zaznamovanje blaga" ne more biti izhodišče pravilnemu razumevanju. Pri razlagi je treba izhajati iz osnovne funkcije blagovne znamke, da kot znak razlikovanja služi prepoznavnosti blaga imetnika blagovne znamke na trgu. Tej pa bo zaščiteni znak služil, če se bo na trgu pojavljal tako, da bo prepoznaven kot znak razlikovanja v povezavi z določenim blagom, ki je že na trgu, ali pa so priprave za zaključek proizvodnje in prihod na trg že v sklepni fazi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera
Trajne posledice poškodb tožnici povzročajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja delovne in splošne življenjske sposobnosti; tožnica je bila zaradi posledic poškodbe glave prisiljena opustiti študij in si poiskati zaposlitev; hitra vzkipljivost, jokavost, motnje spomina in pomanjkanje koncentracije ji otežkočajo opravljanje poklica učiteljice in mora pri opravljanju dela vlagati povečane napore za dosego slabših delovnih rezultatov, kar povzroča občutke manjvrednosti; tožnica je bila zaradi posledic poškodbe prisiljena opustiti dotedanje hobije - ples, kolesarjenje in planinarjenje; ovirana je pri delih, ki zahtevajo močan in fin prijem z levico ter ne more dvigovati težjih bremen,... Pravična odškodnina za opisane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, upoštevaje tako okoliščine primera, kot stopnjo bolečin, je 7.000.000,00 SIT.
Po določbi 3. odst. 400. člena ZPP/77 je revizija možna vselej zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.
Slabo finančno stanje in trditve o razgovorih med pristojnimi organi, ne pa tudi o morebitnih dogovorih, nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, tudi če bi tožena stranka dokazala, da sta resnični.
Dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo, da založi predujem za stroške izvršilnega postopka, upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine ne bo uspešna. Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Res je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka predlagal, naj ga stečajni senat oprosti plačila predujma, ker da je nesloventen, "lastniki" pa tudi naj ne bi imeli sredstev za plačilo predujma. Ker možnost oprostitve plačila predujma v določbah ZPPSL ni izključena, bi sodišče moralo, predno je izdalo izpodbijani sklep, o tem predlogu odločiti.
Po določbi 3. odst. 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) ugotovi sodišče v postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, obstoj sporne terjatve (ugotovitveni del sodbe) in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave (dajatveni del sodbe). Dajatveni del mora pri tem oblikovati kot pri vsaki dajatveni sodbe, tako da določi denarni znesek, morebitne obresti in rok plačila.