ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2.
zamuda - upniška zamuda
Ker je obligacijskopravno razmerje na podlagi ugotovljenega neposlovnega ravnanja toženca med pravdnima strankama obstajalo, bi tožnica bila dolžna v skladu z določbo 2. odstavka 310. člena ZOR pravilno ponujene delne denarne izpolnitve sprejeti, da ne bi prišla v t.i. upniško zamudo (1. odstavek 325. člena ZOR) in se izognila učinkom le-te, med katerimi je kot posledica predvidena tudi ta, da od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti (2. odstavek 326. člena ZOR).
Z ustavovitvijo podjetja je ustanovni vložek ustanovitelja sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar pa se obseg ustanoviteljevega premoženja s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Zato pravno dejanje ustanovitve podjetja ne predstavlja izpodbojnega dejanje po določbah 280 in 281. člena ZOR.
ZZK člen 17, 17/2, 21, 82, 17, 17/2, 21, 82. ZKZ člen 20, 20.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj - večkratni zaporedni prenosi - priposestvovanje
Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).
Če imetnik stanovanjske pravice pravočasno ne udejanji svojega upravičenja sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, v katerem biva, pomeni, da stanovanje uporablja nezakonito in je lastnik stanovanja upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se (če v njem ni izrecno navedeno kaj drugega) nanaša na plačilo taks postopka, kar pomeni za vse vloge in dejanja v postopku. Oprostitev učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje (1. odst. 14. čl. ZST).
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Neobstoj aktivne legitimacije je materialnopravni zaključek, ki ga je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi dejanske ugotovitve, da tožeča stranka ni dokazala, da bi vstopila v najemno pogodbo kot najemodajalec namesto družbe D. d.o.o., saj ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je tožeča kupila tudi tiste poslovne prostore, ki jih je imela v najemu tožena.
V 48.a čl. ZLPP v desetih točkah opisuje abstraktne dejanske stanove, ki predstavljajo oškodovanje družbene lastnine. Čim je v revizijskem postopku ugotovljeno, da je revidirano podjetje pri svojem poslovanju ravnalo tako, da je s svojim ravnanjem izpolnilo elemente, ki tvorijo kakega od dejanskih stanov iz 1. do 10. tč. 48.a čl. ZLPP, se domneva, da je bila družbena lastnina oškodovana. Ker je, kot povedano, domnevo možno izpodbiti, je brez osnove pritožbeno stališče, da mora v vsakem od teh primerov škoda tudi dejansko nastati.
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi. Ugovorni razlogi so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
Široka interpretacija pravnega pojma "dnevne novice in vesti" iz 4.alinee 1.odst. 48.čl. ZASP na način, da so vanj vključeni tudi TV posnetki športnih dogodkov, je dvomljiva.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena krivda - ravnanje oškodovanca - uporaba varnostnega pasu - višina zavarovalne vsote - valorizacija
Pripenjanje z varnostnim pasom zmanjša intenziteto poškodb nosečnice ob trku, medtem ko lahko na plodu, starejšem od 4 mesecev (tožnica pa je bila v šestem mesecu nosečnosti), povzroči hude, tudi smrtne poškodbe, možnost okvare pa je večja, če gre za rizično nosečnost. V konkretnem primeru je premalo podatkov, da bi bilo moč zanesljivo ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna ali bi sploh ne nastala, če bi poškodovanka bila privezana. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (35. čl.) je določal obveznost privezovanja z varnostnim pasom, zgolj dejstvo, da tožnica v času nesreče ni bila privezana z njim, pa ne zadošča za zaključek, da je podana njena sokrivda, temveč mora obstajati tudi vzročna zveza med njenim ravnanjem (opustitvijo privezovanja) in (zato večjo) škodo. Ker pa je glede na podano izvedensko mnenje mogoče zaključiti, da bi bila v primeru privezovanja škoda lahko celo večja, ni mogoče šteti, da bi bila tožnica tudi sama kriva, da je nastala škoda oziroma da je nastala večja škoda, kot bi sicer. Odmera odškodnine 25-letni poškodovanki (zlom obeh stegnenic, rana na obrazu in levem kolenu, udarnina na obrazu, zlom zobnih kron prvih treh zob) za nepremoženjsko škodo. Tožena stranka pri ugovoru omejene zavarovalne vsote prezre, da je treba zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valorizirati na dan sojenja. Sodišče prve stopnje tega sicer ni napravilo, ker je (materialnopravno zmotno) menilo, da je upoštevna zavarovalna vsota, ki velja na dan sojenja. Ker pa je postopek valorizacije zavarovalne vsote zaradi ohranitve njene realne vrednosti na dan sojenja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je to lahko pritožbeno sodišče storilo samo, pri čemer je uporabilo enak način valorizacije, kot ga je ponudila tožena stranka za valorizacijo akontacije. Indeks drobnoprodajnih cen je znan podatek, saj se vsakomesečno objavlja v Uradnem listu.
V postopku za ureditev mej mora izvedenec geodetske stroke sodelovati praktično ves čas (134., 135. in 138. člen ZNP). Pritožniki konkretno ne pojasnijo, kateri stroški naj bi nastali prav zaradi predlagateljeve zahteve po postavitvi novega izvedenca. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da zaradi postavitve novega izvedenca niso nastali bistveno drugačni stroški, kot bi nastajali, če bi se nepravdni postopek končal s prvim izvedencem. V vsakem primeru bi se moral izvedenec udeležiti naroka na kraju samem dne 7.7.1998, ki je bil razpisan že pred razrešitvijo prvega ter postavitvijo novega izvedenca; glede na določbo 135. člena ZNP pa bi v vsakem primeru nastali tudi stroški za izdelavo skice, v kateri je razvidna meja, o kateri je bila sklenjena poravnava. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da predlagatelj z zahtevo po postavitvi novega izvedenca ni povzročil posebnih stroškov postopka, ki bi narekovali drugačno stroškovno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da skupne stroške trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim. 2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve.
Načelo iskanja materialne resnice v zvezi z ugotovitvijo spornih dejstev je moč realizirati le v okviru postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku. Dokazovanje spornih dejstev je časovno omejeno z določilom 286. členom ZPP.
Tožeče stranke v tožbeni naraciji in tožbenem petitu zatrjujejo, da jim je tožena stranka z odklopom električne energije v skupnih prostorih A., motila zadnjo mirno posest električne energije. Zatrjujejo torej svojo posest na električni energiji. Po ZTLR je predmet posestnega varstva posest stvari, le če gre za stvarno služnost, pa tudi posest pravice (primerjaj 70. in 75. čl. ZTLR). S priključitvijo svojih poslovnih porostorov na električno omrežje, naročnik električne energije ne pridobi posesti na njej, zato tudi ni mogoče pritrditi tožnikom, da jim je bila z odklopom električne energije kot motitvenim dejanjem motena posest električne energije, ker te posesti nikdar niso pridobili.
Odločitev sodišča o povračilu pravdnih stroškov je objektivna posledica uspeha pravdnih strank v sodnem postopku in temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP. Stranka, ki v pravdi popolnoma propade, mora nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki jih je tožeči stranki povzročila, v obravnavanem primeru tožena stranka po svoji krivdi, ker ob zapadlosti terjatve tožeči stranki le-te ni poplačala. Odločitev o tem, ali bo odmerjene stroške tožeča stranka od tožene tudi izterjala v sledečem izvršilnem postopku, je na tožeči stranki. Pritožbeno sodišče tožne stranke ne more odvezati obveznosti povračila stroškov tožeči stranki, niti zmanjšati njene obveznosti, ker je ta določena skladno z odvetniško in taksno tarifo.
Za sojenje v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica.