ZZK člen 17, 17/2, 21, 82, 17, 17/2, 21, 82. ZKZ člen 20, 20.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj - večkratni zaporedni prenosi - priposestvovanje
Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).
ZOR člen 17, 262, 516, 516/2, 17, 262, 516, 516/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bile fakture 88/T, 91/T, 123/T in 151/T zavrnjene in upniku vrnjene, ker niso vsebovale z zakonom predpisane sestavine. Te trditve bi v morebitni pravdi bile za odločitev o terjatvi nepomembne, saj dolžnik navedenim računom sploh ne nasprotuje niti po temelju niti po višini. Dolžnik ne zatrjuje, da blaga po navedenih računih ni prejel in ker računi kot enostranske listine izdajatelja nikoli ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika, je dolžnik blago dolžan plačati (17. člen, v zvezi z 262. členom in 2. odst. 516. člena ZOR).
Obveznost delodajalca, da delavcu izplačuje osnovno plačo na podlagi SKP določene izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega se uvršča delavčevo delovno mesto in obveznost plačila regresa za letni dopust, ni odvisna od uspešnosti poslovanja in predstavlja fiksni izdatek, s katerim mora delodajalec v naprej računati.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Trditev, da na naslovu P... že 2 leti deluje nov subjekt, in da dolžnik na tem naslovu nima niti ene premičnine ali nepremičnine, ki bi lahko bila predmet rubeža, v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te.
Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlog - vloga
Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi toženec prejel vabilo za narok, podlage za nabitje vabila na vrata pa ni bilo, saj je iz vrnjene pošiljke razvidno, da toženec pošiljke ni dvignil, ne pa, da je odklonil sprejem ali spremenil svoje stalno prebivališče ali stanovanje (prim. 144. in 145. čl. ZPP/77). Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Čeprav je tožena stranka pretežno pavšalno ugovarjala sklepu o izvršbi, je v obrazložitvi sodbe treba navesti dejstva, dokaze in predpise, na katere sodišče opre svojo odločbo (4. odst. 338. čl. ZPP/77). Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče pooblaščenko kaznovalo z denarno kaznijo.
ZIZ člen 30, 30. ZPP člen 2, 182, 182/3, 2, 182, 182/3.
sredstva izvršbe - kumulacija zahtevkov - zahtevek - sredstva izvršbe
Ni nobene zakonske ovire, da upnik ne bi sredstev izvršbe predlagal podredno, torej tako, da sodišče ugodi naslednjemu predlaganemu izvršilnemu sredstvu samo, če izvršba s prej predlaganim ni uspešna. Takšen upnikov predlog je nenazadnje tudi v korist dolžniku, saj je z zaporedno uporabo sredstev izvršbe preprečena možnost, da bi upnik prišel do večkratnega poplačila svoje terjatve.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Na pravnomočno sodbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
Zgolj besedna razlaga pojma "resne in dejanske uporabe blagovne znamke za zaznamovanje blaga" ne more biti izhodišče pravilnemu razumevanju. Pri razlagi je treba izhajati iz osnovne funkcije blagovne znamke, da kot znak razlikovanja služi prepoznavnosti blaga imetnika blagovne znamke na trgu. Tej pa bo zaščiteni znak služil, če se bo na trgu pojavljal tako, da bo prepoznaven kot znak razlikovanja v povezavi z določenim blagom, ki je že na trgu, ali pa so priprave za zaključek proizvodnje in prihod na trg že v sklepni fazi.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
Dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Res je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka predlagal, naj ga stečajni senat oprosti plačila predujma, ker da je nesloventen, "lastniki" pa tudi naj ne bi imeli sredstev za plačilo predujma. Ker možnost oprostitve plačila predujma v določbah ZPPSL ni izključena, bi sodišče moralo, predno je izdalo izpodbijani sklep, o tem predlogu odločiti.
Slabo finančno stanje in trditve o razgovorih med pristojnimi organi, ne pa tudi o morebitnih dogovorih, nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, tudi če bi tožena stranka dokazala, da sta resnični.
Tožnik, ki je zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke glede prenehanja delovnega razmerja, ni pa po višini opredelil zneskov nadomestil plače, ni upravičen do povračila stroškov postopka v zvezi z njegovim denarnim zahtevkom, ki ga je postavil le opisno, čeprav je bilo temu njegovemu zahtevku sicer ugodeno.
Za sojenje v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica.