ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/2, 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev
Določbe ZZZDR imajo glede režima skupnega premoženja prisilno naravo. Za nastanek skupnega premoženja ni potrebna volja zakoncev, da bi pridobivala skupno premoženje, ampak je za nastanek odločilen le obstoj zakonske zveze in dejstvo, da je bilo premoženje pridobljeno z delom v času njenega trajanja. Zato okoliščina, da je bilo premoženje pridobljeno na ime pok. moža tožnice in kakšni so razlogi, da je tožnica to dopustila, ni odločilnega pomena. Pravno nepomembni so tudi razlogi, zaradi katerih je tožnica vložila tožbo in ali so bili tedaj odnosi med zakoncema skaljeni. Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji pritožba ne nasprotuje, da je bilo premoženje, ki je predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka, pridobljeno še v času obstoječe življenjske skupnosti med tožnico in njenim sedaj pokojnim možem oz. očetom toženca.
Vsebina pooblastila je pomembna v dveh pogledih. Prvič, v meničnopravnem: brez pooblastila za izpolnitev manjkajočih bistevnih sestavin sporne menice (1. čl. Zakona o menici in nasl.) bi bilo namreč treba šteti, da je bila toženi stranki izročena nepopolna menica, ki bi jo ta lahko izpolnila le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) tožeče stranke. In drugič, ker gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje plačila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice med njima ni abstraktna (prim. 2. odst. 256. čl. ZOR). Zato izdajatelj lahko proti zahtevku iz menice uveljavlja ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vračilo menice.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zaključek izvršilnega postopka - pravdni postopek - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - gospodarski spor
Po uvedbi pravdnega postopka v gospodarskih sporih je za celoten postopek v zvezi z začasno odredbo pristojno okrožno sodišče, torej tudi za odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo. Namen tega je, da se prepreči ločevanje postopka zavarovanja od postopka, v katerem se odloča o glavni stvari (v konkretnem primeru pravdnega). Tudi iz tega razloga uporaba 54. čl. ZIZ ne bi bila smiselna.
ustavitev izvršbe - predujem za izvršilne stroške - predlog za podaljšanje roka
O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sodišče prve stopnje ni odločilo, saj dopis ni odločba s katero sodšče odloči o takšnem predlogu. Zato pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Okoliščin iz 5. člena ZDen ni mogoče presojati le po splošnih pravilih civilnega prava oz. v kritičnem času upoštevnega pravnega pravila paragrafa 870 ODZ, vsebinsko povzetega v odločbi sedaj veljavnega 60. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi glede na namen ZDen, ki je v odpravi krivic, je treba v vsakem primeru presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve za sklenitev pravnega posla in ugotoviti ali v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, takšne odločitve ne bi sprejel. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi razmere, ki so obstajale v času sklenitve konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi so okoliščine iz 5. člena ZDen podane, saj je oče predlagateljev sklenil darilno pogodbo zaradi groženj (psihičnih pritiskov) predstavnikov oblasti (občine in okraja) s prisilnim delom ter z likvidacijo.
Zatrjevanje vložitve tožbe na nedopustnost izvršbe, ne da bi izvršilno sodišče dolžnika napotilo na takšno pravdo, ne more predstavljati razloga za odlog izvršbe.
ZOR člen 63, 210, 459, 459/1, 63, 210, 459, 459/1.
nesporazum - prodajna pogodba - odškodnina
Dejanske trditve tožeče stranke kažejo na posodbeno pogodbo, saj naj bi tožnik tožencu izročil nepotrošno stvar v neodplačno uporabo (pravilo 971. paragrafa ODZ), tožene stranke pa na darilno pogodbo, s katero naj bi tožnik tožencu stvar neodplačno prepustil (pravilo 938. paragrafa ODZ). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče utemeljeno zaključilo, da je med njima obstajal nesporazum o naravi pogodbe, kar ima po 63. čl. ZOR za posledico, da pogodba ne nastane. Če pogodbe ni, pa je dolžna vsaka stranka vrniti tisto, kar je brez podlage dala drugi stranki, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (210. čl. ZOR). Razmerja med strankama v letu 1997, ko se je tožnik oglasil pri tožencu in od njega zahteval 4.000,00 DEM, kolikor mu je toženec tudi izročil, ni mogoče šteti za sklenitev prodajne pogodbe. Če je bila stvar, za katero gre pri pogodbi ob njeni sklenitvi že uničena, namreč prodajna pogodba nima pravnega učinka (1. odst. 459. čl. ZOR). Sporazum med strankama v letu 1997 je mogoče obravnavati kot dogovor o vrnitvi dosežene koristi oziroma dogovor o poravnavi škode.
Za škodo, ki jo povzroči pes z ugrizom, je odgovoren tisti, ki žival redi, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Torej ni pomembno, kdo je lastnik živali, ampak kdo je njen rejec.
ZPP člen 496, 496/4, 497, 497/3, 496, 496/4, 497, 497/3.
napoved pritožbe
Če stranka ne napove pritožbe oz. če se (zaradi neplačila predpisane takse) šteje, da jo je umaknila, sodišču prve stopnje ni treba izdelati obrazložene sodbe, pritožnica pa izgubi pravico vložiti pritožbo. Le, če stranka pravilno napove pritožbo, lahko vloži pritožbo (zoper obrazloženo sodbo). Nikakor pa ne more neposredno (brez napovedi pritožbe) vložiti pritožbe (zoper "neobrazloženo" sodbo).
Sodišče prve stopnje je izvršbo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo na podlagi določbe 2. odstavka 147. člena ZIZ. Zgolj z izdajo tega sklepa litispendenca in procesno pravno razmerje v predmetni izvršilni zadevi v postopku pred sodiščem prve stopnje še ni prenehala, kajti zoper sklep o ustavitvi izvršbe je po 1. odstavku 9. člena ZIZ dovoljena pritožba. Upnik je podal predlog za spremembo izvršilnega sredstva podal v odprtem pritožbenem roku, torej pred pravnomočnostjo citiranega sklepa. Izvršilni postopek bi bil na podlagi citiranega sklepa končan šele z njegovo pravnomočnostjo.
posredovanje - nedovoljena proizvodnja in promet z mamili
Če se dobavitelj mamil in orožja ter končni navidezni kupec nista poznala, je storilec, ki je kupil mamilo in orožje z denarjem navideznega kupca, preprodajalec in ne posrednik. Zato je samostojen storilec kaznivega dejanja. Če je navidezni kupec zgolj naročil mamilo in orožje ter plačal dogovorjeno akontacijo, za vse ostalo pa je poskrbel storilec kaznivih dejanj, ne gre za izzvano kriminalno dejavnost, saj je bila dobava mamila, orožja odvisna samo od storilca.
ZST člen 29, 29/3, 30, 30/1, 29, 29/3, 30, 30/1. ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
napoved pritožbe - umik
Glede na dikcijo zakona (3. odstavka 497. člena ZPP/99) pritožnice, ki je plačala takse za pritožbo, pa sodišču ni predložila potrdila o plačilu, ne morejo zadeti posledice iz 3. odstavka 497. člena ZPP/99, ampak kvečjemu iz 1. odstavka 30. člena v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZST.
Če je sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti izdelalo obrazloženo sodbo, potem vloge pritožnice ni mogoče obravnavati kot napoved pritožbe proti neobrazloženi sodbi, ampak kot (neposredno) pritožbo proti obrazloženi sodbi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev - organizacija dela - delovni odnosi
Direktor ima pravico razporejati delavce zaradi delovnih potreb, med katere spada tudi organizacija dela, v katero pa so vključeni tudi delovni odnosi. S tem, ko je direktor razporedil delavca v drugo OE (zaradi slabih odnosov med delavci), na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, ter za katero so bile podane potrebe dela, ni ravnal šikanozno in je taka razporeditev zakonita.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZOR člen 39, 39. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisni odpravek sklepa - datum prenehanja delovnega razmerja
Če delavec in delodajalec skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja, delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ki je določen v sporazumu, ne pa šele z vročitvijo pisnega odpravka sklepa oz. z dokončnostjo sklepa.
KZ SFRJ (1951) člen 16, 20, 303, 303/1. ZKP člen 413.
kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - obnova kazenskega postopka - razlog za obnovo zavrženje zahteve
Okoliščina, da predlagani priči kot obdolžencu ni bilo potrebno govoriti resnice, sedaj pa bi jo, če bi v postopku za obnovo kazenskega postopka bil zaslišan kot priča, moral govoriti, ni razlog za obnovo kazenskega postopka, še zlasti, ker je prvostopenjska sodba glede obsojenca temeljila na njegovem priznanju, da je poskušal ilegalno pobegniti v Avstrijo, in da je bil pri tem zaloten.