Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 7, 221a, 7, 221a. ZM člen 90, 90. ZC člen 1, 3, 23, 23-14, 1, 3, 23, 23-14.
dokazno breme - ček - izročitev
V primeru dvoma, ali ima toženka čekovne blankete v posesti, je treba tožbeni zahtevek za njihovo izročitev zavrniti. Pri tem ni relevantno stanje v času vložitve tožbe, temveč v času odločitve - sodišče prve stopnje namreč odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave. Dvom pa obstaja tudi o tem, ali so čekovni blanketi izpolnjeni in sploh so ček oziroma vrednostni papir. Če ček nima bistvenih sestavin, med katerimi je tudi podpis trasanta, ne velja za ček (3. čl. v zvezi s 1. čl. Zakona o čeku) in torej tudi ni mogoče začeti postopka amortizacije (14. tč. 23. čl. Zakona o čeku v zvezi z 90. čl. Zakona o menici).
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/2, 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev
Določbe ZZZDR imajo glede režima skupnega premoženja prisilno naravo. Za nastanek skupnega premoženja ni potrebna volja zakoncev, da bi pridobivala skupno premoženje, ampak je za nastanek odločilen le obstoj zakonske zveze in dejstvo, da je bilo premoženje pridobljeno z delom v času njenega trajanja. Zato okoliščina, da je bilo premoženje pridobljeno na ime pok. moža tožnice in kakšni so razlogi, da je tožnica to dopustila, ni odločilnega pomena. Pravno nepomembni so tudi razlogi, zaradi katerih je tožnica vložila tožbo in ali so bili tedaj odnosi med zakoncema skaljeni. Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji pritožba ne nasprotuje, da je bilo premoženje, ki je predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka, pridobljeno še v času obstoječe življenjske skupnosti med tožnico in njenim sedaj pokojnim možem oz. očetom toženca.
ZOR člen 26, 31, 31/1, 53, 53/2, 26, 31, 31/1, 53, 53/2.
posojilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje za sklenitev pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je za nastanek posojilne pogodbe potrebno soglasje volj strank (26. in naslednji členi ZOR), soglasje pa je doseženo in pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema (1. odst. 31. čl. ZOR). Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da je ponudbo dal prvi toženec, tožnik pa je ponudbo sprejel. Kakšni interesi so pri tem vodili tožnika, ni relevantno, saj nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (2. odst. 53. čl. ZOR).
Vsebina pooblastila je pomembna v dveh pogledih. Prvič, v meničnopravnem: brez pooblastila za izpolnitev manjkajočih bistevnih sestavin sporne menice (1. čl. Zakona o menici in nasl.) bi bilo namreč treba šteti, da je bila toženi stranki izročena nepopolna menica, ki bi jo ta lahko izpolnila le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) tožeče stranke. In drugič, ker gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje plačila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice med njima ni abstraktna (prim. 2. odst. 256. čl. ZOR). Zato izdajatelj lahko proti zahtevku iz menice uveljavlja ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vračilo menice.
ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1, 343, 343/1, 365, 365-1.
pravni interes
Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba. Ta je podana le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo ali povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo odločitev.
ZPP člen 496, 496/4, 497, 497/3, 496, 496/4, 497, 497/3.
napoved pritožbe
Če stranka ne napove pritožbe oz. če se (zaradi neplačila predpisane takse) šteje, da jo je umaknila, sodišču prve stopnje ni treba izdelati obrazložene sodbe, pritožnica pa izgubi pravico vložiti pritožbo. Le, če stranka pravilno napove pritožbo, lahko vloži pritožbo (zoper obrazloženo sodbo). Nikakor pa ne more neposredno (brez napovedi pritožbe) vložiti pritožbe (zoper "neobrazloženo" sodbo).
Če je sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti izdelalo obrazloženo sodbo, potem vloge pritožnice ni mogoče obravnavati kot napoved pritožbe proti neobrazloženi sodbi, ampak kot (neposredno) pritožbo proti obrazloženi sodbi.
posredovanje - nedovoljena proizvodnja in promet z mamili
Če se dobavitelj mamil in orožja ter končni navidezni kupec nista poznala, je storilec, ki je kupil mamilo in orožje z denarjem navideznega kupca, preprodajalec in ne posrednik. Zato je samostojen storilec kaznivega dejanja. Če je navidezni kupec zgolj naročil mamilo in orožje ter plačal dogovorjeno akontacijo, za vse ostalo pa je poskrbel storilec kaznivih dejanj, ne gre za izzvano kriminalno dejavnost, saj je bila dobava mamila, orožja odvisna samo od storilca.
ZST člen 29, 29/3, 30, 30/1, 29, 29/3, 30, 30/1. ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
napoved pritožbe - umik
Glede na dikcijo zakona (3. odstavka 497. člena ZPP/99) pritožnice, ki je plačala takse za pritožbo, pa sodišču ni predložila potrdila o plačilu, ne morejo zadeti posledice iz 3. odstavka 497. člena ZPP/99, ampak kvečjemu iz 1. odstavka 30. člena v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZST.
Sodišče prve stopnje je izvršbo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo na podlagi določbe 2. odstavka 147. člena ZIZ. Zgolj z izdajo tega sklepa litispendenca in procesno pravno razmerje v predmetni izvršilni zadevi v postopku pred sodiščem prve stopnje še ni prenehala, kajti zoper sklep o ustavitvi izvršbe je po 1. odstavku 9. člena ZIZ dovoljena pritožba. Upnik je podal predlog za spremembo izvršilnega sredstva podal v odprtem pritožbenem roku, torej pred pravnomočnostjo citiranega sklepa. Izvršilni postopek bi bil na podlagi citiranega sklepa končan šele z njegovo pravnomočnostjo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev - organizacija dela - delovni odnosi
Direktor ima pravico razporejati delavce zaradi delovnih potreb, med katere spada tudi organizacija dela, v katero pa so vključeni tudi delovni odnosi. S tem, ko je direktor razporedil delavca v drugo OE (zaradi slabih odnosov med delavci), na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, ter za katero so bile podane potrebe dela, ni ravnal šikanozno in je taka razporeditev zakonita.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZOR člen 39, 39. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisni odpravek sklepa - datum prenehanja delovnega razmerja
Če delavec in delodajalec skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja, delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ki je določen v sporazumu, ne pa šele z vročitvijo pisnega odpravka sklepa oz. z dokončnostjo sklepa.
KZ SFRJ (1951) člen 16, 20, 303, 303/1. ZKP člen 413.
kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - obnova kazenskega postopka - razlog za obnovo zavrženje zahteve
Okoliščina, da predlagani priči kot obdolžencu ni bilo potrebno govoriti resnice, sedaj pa bi jo, če bi v postopku za obnovo kazenskega postopka bil zaslišan kot priča, moral govoriti, ni razlog za obnovo kazenskega postopka, še zlasti, ker je prvostopenjska sodba glede obsojenca temeljila na njegovem priznanju, da je poskušal ilegalno pobegniti v Avstrijo, in da je bil pri tem zaloten.