denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Okoliščin iz 5. člena ZDen ni mogoče presojati le po splošnih pravilih civilnega prava oz. v kritičnem času upoštevnega pravnega pravila paragrafa 870 ODZ, vsebinsko povzetega v odločbi sedaj veljavnega 60. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi glede na namen ZDen, ki je v odpravi krivic, je treba v vsakem primeru presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve za sklenitev pravnega posla in ugotoviti ali v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, takšne odločitve ne bi sprejel. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi razmere, ki so obstajale v času sklenitve konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi so okoliščine iz 5. člena ZDen podane, saj je oče predlagateljev sklenil darilno pogodbo zaradi groženj (psihičnih pritiskov) predstavnikov oblasti (občine in okraja) s prisilnim delom ter z likvidacijo.
Glede na to, da se je toženec "ukvarjal" z varjenjem proti plačilu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, je utemeljen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec dolžan ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke (2. odstavek 18. člena ZOR).
Na vračunavanje na podlagi določbe 313. člena ZOR ne vpliva izjava dolžnika, s katero pove, kaj plačuje, še zlasti, če ne gre za izjavo ob samem plačilu, pač pa, kakor v tej zadevi, za izjavo v pravdnem postopku.
Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.
Vsebina pooblastila je pomembna v dveh pogledih. Prvič, v meničnopravnem: brez pooblastila za izpolnitev manjkajočih bistevnih sestavin sporne menice (1. čl. Zakona o menici in nasl.) bi bilo namreč treba šteti, da je bila toženi stranki izročena nepopolna menica, ki bi jo ta lahko izpolnila le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) tožeče stranke. In drugič, ker gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje plačila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice med njima ni abstraktna (prim. 2. odst. 256. čl. ZOR). Zato izdajatelj lahko proti zahtevku iz menice uveljavlja ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vračilo menice.
O terjatvi iz sporne posojilne pogodbe je bil sklenjen sporazum na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP).
Zakon o nepravdnem postopku ureja samo postopek za ureditev meje, če je le ta sporna, ne pa postopka za obnovo meje, ko le ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku.
Nastop pravnih posledic dedovanja je vezan na trenutek uvedbe dedovanja. Oseba, ki na ta dan ni več živa, zato ne more biti dedič (1. odst. 125. člena ZD). To velja tako za dedovanje na podlagi ZD, ki trenutek delacije veže na razpustnikovo smrt, kot za dedovanje v skladu s posebnimi določbami ZDen, ki ta tretnutek veže na nastop pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.
postopek za določitev odškodnine - razlastitev zemljišča
Nepravdno sodišče mora upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, predvsem tržno vrednost nepremičnine po kriterijih v času začetka razlastitvenega postopka.
Dejstvo, da sklep o dedovanju ne vsebuje potrebnih elementov, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za vpis služnostne pravice hoje in vožnje po določeni parceli in zato vpis služnosti v zemljiško knjigo ni dovoljen, na sam obstoj služnostne pravice ne vpliva.
Pravno gledano pa po mnenju pritožbenega sodišča tožnika zatrjujeta ne le, da je njun izraženi motiv postal element podlage (cause) pravnega posla, kar se pri darilni pogodbi zaradi njene neodplačne narave itak dogodi že po samem zakonu, pač pa tožnika zatrjujeta daritev z obveznim naročilom obdarjencu (donatio sub modo), ki se po pravnem pravilu paragrafa 709 ODZ v primeru neizpolnitve naročila obravnava kot neizpolnitev razveznega pogoja. Tožnika namreč zatrjujeta, da je bilo tožencu rečeno, da bo darilo moral vrniti, v kolikor ne bo svoje obljube glede obnove in kmetovanja (torej glede njunega naročila) izpolnil. Takšna pa je tudi pravna sankcija neizpolnitve naročila, ki se jo po pravnem pravilu paragrafa 901 ODZ presoja po pravilih o poslednjevoljnih odredbah, torej (zgolj) izguba oziroma vrnitev darila brez razveljavljanja pogodbe.
Prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, ne odgovarja, tako da kupčeva obveznost plačila kupnine, ki je še ni izpolnil, še vedno obstaja.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/2, 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev
Določbe ZZZDR imajo glede režima skupnega premoženja prisilno naravo. Za nastanek skupnega premoženja ni potrebna volja zakoncev, da bi pridobivala skupno premoženje, ampak je za nastanek odločilen le obstoj zakonske zveze in dejstvo, da je bilo premoženje pridobljeno z delom v času njenega trajanja. Zato okoliščina, da je bilo premoženje pridobljeno na ime pok. moža tožnice in kakšni so razlogi, da je tožnica to dopustila, ni odločilnega pomena. Pravno nepomembni so tudi razlogi, zaradi katerih je tožnica vložila tožbo in ali so bili tedaj odnosi med zakoncema skaljeni. Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji pritožba ne nasprotuje, da je bilo premoženje, ki je predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka, pridobljeno še v času obstoječe življenjske skupnosti med tožnico in njenim sedaj pokojnim možem oz. očetom toženca.