Pravno gledano pa po mnenju pritožbenega sodišča tožnika zatrjujeta ne le, da je njun izraženi motiv postal element podlage (cause) pravnega posla, kar se pri darilni pogodbi zaradi njene neodplačne narave itak dogodi že po samem zakonu, pač pa tožnika zatrjujeta daritev z obveznim naročilom obdarjencu (donatio sub modo), ki se po pravnem pravilu paragrafa 709 ODZ v primeru neizpolnitve naročila obravnava kot neizpolnitev razveznega pogoja. Tožnika namreč zatrjujeta, da je bilo tožencu rečeno, da bo darilo moral vrniti, v kolikor ne bo svoje obljube glede obnove in kmetovanja (torej glede njunega naročila) izpolnil. Takšna pa je tudi pravna sankcija neizpolnitve naročila, ki se jo po pravnem pravilu paragrafa 901 ODZ presoja po pravilih o poslednjevoljnih odredbah, torej (zgolj) izguba oziroma vrnitev darila brez razveljavljanja pogodbe.
O terjatvi iz sporne posojilne pogodbe je bil sklenjen sporazum na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP).
Prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, ne odgovarja, tako da kupčeva obveznost plačila kupnine, ki je še ni izpolnil, še vedno obstaja.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - dokaz o plačilu sodne takse
ZPP sankcionira le neplačilo sodne takse za tožbo s fikcijo umika tožbe, ne pa tudi nepredložitev dokaza o plačilu sodne takse. Zato ni mogoče šteti tožbe za umaknjeno in postopka ustaviti, če tožeča stranka sodišču ne predloži potrdila o plačilu sodne takse, za katero se izkaže, da jo je tožeča stranka v določenem roku plačala.
Na vračunavanje na podlagi določbe 313. člena ZOR ne vpliva izjava dolžnika, s katero pove, kaj plačuje, še zlasti, če ne gre za izjavo ob samem plačilu, pač pa, kakor v tej zadevi, za izjavo v pravdnem postopku.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Okoliščin iz 5. člena ZDen ni mogoče presojati le po splošnih pravilih civilnega prava oz. v kritičnem času upoštevnega pravnega pravila paragrafa 870 ODZ, vsebinsko povzetega v odločbi sedaj veljavnega 60. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi glede na namen ZDen, ki je v odpravi krivic, je treba v vsakem primeru presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve za sklenitev pravnega posla in ugotoviti ali v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, takšne odločitve ne bi sprejel. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi razmere, ki so obstajale v času sklenitve konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi so okoliščine iz 5. člena ZDen podane, saj je oče predlagateljev sklenil darilno pogodbo zaradi groženj (psihičnih pritiskov) predstavnikov oblasti (občine in okraja) s prisilnim delom ter z likvidacijo.
Za škodo, ki jo povzroči pes z ugrizom, je odgovoren tisti, ki žival redi, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Torej ni pomembno, kdo je lastnik živali, ampak kdo je njen rejec.
Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
Zatrjevanje vložitve tožbe na nedopustnost izvršbe, ne da bi izvršilno sodišče dolžnika napotilo na takšno pravdo, ne more predstavljati razloga za odlog izvršbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zaključek izvršilnega postopka - pravdni postopek - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - gospodarski spor
Po uvedbi pravdnega postopka v gospodarskih sporih je za celoten postopek v zvezi z začasno odredbo pristojno okrožno sodišče, torej tudi za odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo. Namen tega je, da se prepreči ločevanje postopka zavarovanja od postopka, v katerem se odloča o glavni stvari (v konkretnem primeru pravdnega). Tudi iz tega razloga uporaba 54. čl. ZIZ ne bi bila smiselna.
Potem, ko je Vrhovno sodišče RS odločilo v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnem sodišču v Kočevju, da je slednje stvarno pristojno za odločanje v zadevi, tožeča stranka brez spremembe tožbe ne more več oceniti vrednosti spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, čeprav tega doslej še ni storila.
Dejstvo, da je oškodovanka stopila na železniški tir 3 do 4 metre pred na postajo prihajajočim vlakom, predstavlja tako ravnanje, ki izključuje odgovornost železnice.
ZPP (1977) člen 7, 221a, 7, 221a. ZM člen 90, 90. ZC člen 1, 3, 23, 23-14, 1, 3, 23, 23-14.
dokazno breme - ček - izročitev
V primeru dvoma, ali ima toženka čekovne blankete v posesti, je treba tožbeni zahtevek za njihovo izročitev zavrniti. Pri tem ni relevantno stanje v času vložitve tožbe, temveč v času odločitve - sodišče prve stopnje namreč odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave. Dvom pa obstaja tudi o tem, ali so čekovni blanketi izpolnjeni in sploh so ček oziroma vrednostni papir. Če ček nima bistvenih sestavin, med katerimi je tudi podpis trasanta, ne velja za ček (3. čl. v zvezi s 1. čl. Zakona o čeku) in torej tudi ni mogoče začeti postopka amortizacije (14. tč. 23. čl. Zakona o čeku v zvezi z 90. čl. Zakona o menici).