ZOR člen 63, 210, 459, 459/1, 63, 210, 459, 459/1.
nesporazum - prodajna pogodba - odškodnina
Dejanske trditve tožeče stranke kažejo na posodbeno pogodbo, saj naj bi tožnik tožencu izročil nepotrošno stvar v neodplačno uporabo (pravilo 971. paragrafa ODZ), tožene stranke pa na darilno pogodbo, s katero naj bi tožnik tožencu stvar neodplačno prepustil (pravilo 938. paragrafa ODZ). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče utemeljeno zaključilo, da je med njima obstajal nesporazum o naravi pogodbe, kar ima po 63. čl. ZOR za posledico, da pogodba ne nastane. Če pogodbe ni, pa je dolžna vsaka stranka vrniti tisto, kar je brez podlage dala drugi stranki, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (210. čl. ZOR). Razmerja med strankama v letu 1997, ko se je tožnik oglasil pri tožencu in od njega zahteval 4.000,00 DEM, kolikor mu je toženec tudi izročil, ni mogoče šteti za sklenitev prodajne pogodbe. Če je bila stvar, za katero gre pri pogodbi ob njeni sklenitvi že uničena, namreč prodajna pogodba nima pravnega učinka (1. odst. 459. čl. ZOR). Sporazum med strankama v letu 1997 je mogoče obravnavati kot dogovor o vrnitvi dosežene koristi oziroma dogovor o poravnavi škode.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v zemljiškoknjižni zadevi ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovilo ali določi organ, pristojen za vodenje katastra.
ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
Pravilno opravljena fiktivna vročitev tožbe s pozivom na odgovor ne izključuje možnosti dokazovanja, da toženec zaradi daljše odsotnosti pošiljke dejansko ni prejel.
Glede na to, da se je toženec "ukvarjal" z varjenjem proti plačilu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, je utemeljen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec dolžan ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke (2. odstavek 18. člena ZOR).
Ker ni bilo storjeno tako motilno dejanje, kot je opisano v tožbenem zahtevku (gradbeni poseg na zemljišču tožeče stranke), ampak drugačno dejanje drugje (na zemljišču tožene stranke), je že zaradi tega tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.
Dejstvo, da sklep o dedovanju ne vsebuje potrebnih elementov, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za vpis služnostne pravice hoje in vožnje po določeni parceli in zato vpis služnosti v zemljiško knjigo ni dovoljen, na sam obstoj služnostne pravice ne vpliva.
ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1, 343, 343/1, 365, 365-1.
pravni interes
Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba. Ta je podana le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo ali povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo odločitev.
Zakon o nepravdnem postopku ureja samo postopek za ureditev meje, če je le ta sporna, ne pa postopka za obnovo meje, ko le ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku.
Potem, ko je Vrhovno sodišče RS odločilo v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnem sodišču v Kočevju, da je slednje stvarno pristojno za odločanje v zadevi, tožeča stranka brez spremembe tožbe ne more več oceniti vrednosti spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, čeprav tega doslej še ni storila.
Vsebina pooblastila je pomembna v dveh pogledih. Prvič, v meničnopravnem: brez pooblastila za izpolnitev manjkajočih bistevnih sestavin sporne menice (1. čl. Zakona o menici in nasl.) bi bilo namreč treba šteti, da je bila toženi stranki izročena nepopolna menica, ki bi jo ta lahko izpolnila le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) tožeče stranke. In drugič, ker gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje plačila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice med njima ni abstraktna (prim. 2. odst. 256. čl. ZOR). Zato izdajatelj lahko proti zahtevku iz menice uveljavlja ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vračilo menice.
Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
Dejstvo, da je oškodovanka stopila na železniški tir 3 do 4 metre pred na postajo prihajajočim vlakom, predstavlja tako ravnanje, ki izključuje odgovornost železnice.
Na vračunavanje na podlagi določbe 313. člena ZOR ne vpliva izjava dolžnika, s katero pove, kaj plačuje, še zlasti, če ne gre za izjavo ob samem plačilu, pač pa, kakor v tej zadevi, za izjavo v pravdnem postopku.