Bivalne razmere so le ena od okoliščin, ki vplivajo na odločitev o tem, kateremu od staršev naj se otroka zaupata v varstvo in vzgojo, ne pa odločilna okoliščina.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, saj se na podlagi izvedenih dokazov ni dalo zanesljivo ugotoviti, ali je tele, ki je povzročilo nezgodo, toženčevo, dokazno breme glede lastništva teleta pa je v tem primeru na tožeči stranki.
Za škodo, ki jo povzroči pes z ugrizom, je odgovoren tisti, ki žival redi, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Torej ni pomembno, kdo je lastnik živali, ampak kdo je njen rejec.
Dejstvo, da sklep o dedovanju ne vsebuje potrebnih elementov, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za vpis služnostne pravice hoje in vožnje po določeni parceli in zato vpis služnosti v zemljiško knjigo ni dovoljen, na sam obstoj služnostne pravice ne vpliva.
Nastop pravnih posledic dedovanja je vezan na trenutek uvedbe dedovanja. Oseba, ki na ta dan ni več živa, zato ne more biti dedič (1. odst. 125. člena ZD). To velja tako za dedovanje na podlagi ZD, ki trenutek delacije veže na razpustnikovo smrt, kot za dedovanje v skladu s posebnimi določbami ZDen, ki ta tretnutek veže na nastop pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.
Pravno gledano pa po mnenju pritožbenega sodišča tožnika zatrjujeta ne le, da je njun izraženi motiv postal element podlage (cause) pravnega posla, kar se pri darilni pogodbi zaradi njene neodplačne narave itak dogodi že po samem zakonu, pač pa tožnika zatrjujeta daritev z obveznim naročilom obdarjencu (donatio sub modo), ki se po pravnem pravilu paragrafa 709 ODZ v primeru neizpolnitve naročila obravnava kot neizpolnitev razveznega pogoja. Tožnika namreč zatrjujeta, da je bilo tožencu rečeno, da bo darilo moral vrniti, v kolikor ne bo svoje obljube glede obnove in kmetovanja (torej glede njunega naročila) izpolnil. Takšna pa je tudi pravna sankcija neizpolnitve naročila, ki se jo po pravnem pravilu paragrafa 901 ODZ presoja po pravilih o poslednjevoljnih odredbah, torej (zgolj) izguba oziroma vrnitev darila brez razveljavljanja pogodbe.
ustavitev izvršbe - predujem za izvršilne stroške - predlog za podaljšanje roka
O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sodišče prve stopnje ni odločilo, saj dopis ni odločba s katero sodšče odloči o takšnem predlogu. Zato pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani.
Zamudne obresti od nepremoženjske škode tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Od izvedenine tečejo zamudne obresti enako kot od pravdnih stroškov, to je od izdaje sodbe.
odločanje po prostem preudarku - lastninska pravica
Določilo 223. člena ZPP/77 določa, da sodišče odloči po prostem preudarku, kadar ima stranka pravico do odškodnine, denarnega zneska ali nadomestnih stvari. Če se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev lastninske pravice, sklicevanje na prosti preudarek pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni utemeljeno.
Dejstvo, da je oškodovanka stopila na železniški tir 3 do 4 metre pred na postajo prihajajočim vlakom, predstavlja tako ravnanje, ki izključuje odgovornost železnice.
Potem, ko je Vrhovno sodišče RS odločilo v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnem sodišču v Kočevju, da je slednje stvarno pristojno za odločanje v zadevi, tožeča stranka brez spremembe tožbe ne more več oceniti vrednosti spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, čeprav tega doslej še ni storila.
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
Plačila toženca po vročeni tožbi ni mogoče šteti za odgovor na tožbo. Odgovor na tožbo je namreč sodišču izročena vloga tožene stranke, v kateri se ta izjavi o navedbah tožbe (276. - 279. čl. ZPP).