ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/2, 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev
Določbe ZZZDR imajo glede režima skupnega premoženja prisilno naravo. Za nastanek skupnega premoženja ni potrebna volja zakoncev, da bi pridobivala skupno premoženje, ampak je za nastanek odločilen le obstoj zakonske zveze in dejstvo, da je bilo premoženje pridobljeno z delom v času njenega trajanja. Zato okoliščina, da je bilo premoženje pridobljeno na ime pok. moža tožnice in kakšni so razlogi, da je tožnica to dopustila, ni odločilnega pomena. Pravno nepomembni so tudi razlogi, zaradi katerih je tožnica vložila tožbo in ali so bili tedaj odnosi med zakoncema skaljeni. Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji pritožba ne nasprotuje, da je bilo premoženje, ki je predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka, pridobljeno še v času obstoječe življenjske skupnosti med tožnico in njenim sedaj pokojnim možem oz. očetom toženca.
Za škodo, ki jo povzroči pes z ugrizom, je odgovoren tisti, ki žival redi, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Torej ni pomembno, kdo je lastnik živali, ampak kdo je njen rejec.
ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
Bivalne razmere so le ena od okoliščin, ki vplivajo na odločitev o tem, kateremu od staršev naj se otroka zaupata v varstvo in vzgojo, ne pa odločilna okoliščina.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, saj se na podlagi izvedenih dokazov ni dalo zanesljivo ugotoviti, ali je tele, ki je povzročilo nezgodo, toženčevo, dokazno breme glede lastništva teleta pa je v tem primeru na tožeči stranki.
O terjatvi iz sporne posojilne pogodbe je bil sklenjen sporazum na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zaključek izvršilnega postopka - pravdni postopek - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - gospodarski spor
Po uvedbi pravdnega postopka v gospodarskih sporih je za celoten postopek v zvezi z začasno odredbo pristojno okrožno sodišče, torej tudi za odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo. Namen tega je, da se prepreči ločevanje postopka zavarovanja od postopka, v katerem se odloča o glavni stvari (v konkretnem primeru pravdnega). Tudi iz tega razloga uporaba 54. čl. ZIZ ne bi bila smiselna.
Glede na to, da se je toženec "ukvarjal" z varjenjem proti plačilu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, je utemeljen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec dolžan ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke (2. odstavek 18. člena ZOR).
ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1, 343, 343/1, 365, 365-1.
pravni interes
Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba. Ta je podana le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo ali povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo odločitev.
Prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, ne odgovarja, tako da kupčeva obveznost plačila kupnine, ki je še ni izpolnil, še vedno obstaja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v zemljiškoknjižni zadevi ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovilo ali določi organ, pristojen za vodenje katastra.
ZOR člen 63, 210, 459, 459/1, 63, 210, 459, 459/1.
nesporazum - prodajna pogodba - odškodnina
Dejanske trditve tožeče stranke kažejo na posodbeno pogodbo, saj naj bi tožnik tožencu izročil nepotrošno stvar v neodplačno uporabo (pravilo 971. paragrafa ODZ), tožene stranke pa na darilno pogodbo, s katero naj bi tožnik tožencu stvar neodplačno prepustil (pravilo 938. paragrafa ODZ). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče utemeljeno zaključilo, da je med njima obstajal nesporazum o naravi pogodbe, kar ima po 63. čl. ZOR za posledico, da pogodba ne nastane. Če pogodbe ni, pa je dolžna vsaka stranka vrniti tisto, kar je brez podlage dala drugi stranki, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (210. čl. ZOR). Razmerja med strankama v letu 1997, ko se je tožnik oglasil pri tožencu in od njega zahteval 4.000,00 DEM, kolikor mu je toženec tudi izročil, ni mogoče šteti za sklenitev prodajne pogodbe. Če je bila stvar, za katero gre pri pogodbi ob njeni sklenitvi že uničena, namreč prodajna pogodba nima pravnega učinka (1. odst. 459. čl. ZOR). Sporazum med strankama v letu 1997 je mogoče obravnavati kot dogovor o vrnitvi dosežene koristi oziroma dogovor o poravnavi škode.