ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
Zamudne obresti od nepremoženjske škode tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Od izvedenine tečejo zamudne obresti enako kot od pravdnih stroškov, to je od izdaje sodbe.
Plačila toženca po vročeni tožbi ni mogoče šteti za odgovor na tožbo. Odgovor na tožbo je namreč sodišču izročena vloga tožene stranke, v kateri se ta izjavi o navedbah tožbe (276. - 279. čl. ZPP).
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
odločanje po prostem preudarku - lastninska pravica
Določilo 223. člena ZPP/77 določa, da sodišče odloči po prostem preudarku, kadar ima stranka pravico do odškodnine, denarnega zneska ali nadomestnih stvari. Če se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev lastninske pravice, sklicevanje na prosti preudarek pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni utemeljeno.
O terjatvi iz sporne posojilne pogodbe je bil sklenjen sporazum na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP).
Pravno gledano pa po mnenju pritožbenega sodišča tožnika zatrjujeta ne le, da je njun izraženi motiv postal element podlage (cause) pravnega posla, kar se pri darilni pogodbi zaradi njene neodplačne narave itak dogodi že po samem zakonu, pač pa tožnika zatrjujeta daritev z obveznim naročilom obdarjencu (donatio sub modo), ki se po pravnem pravilu paragrafa 709 ODZ v primeru neizpolnitve naročila obravnava kot neizpolnitev razveznega pogoja. Tožnika namreč zatrjujeta, da je bilo tožencu rečeno, da bo darilo moral vrniti, v kolikor ne bo svoje obljube glede obnove in kmetovanja (torej glede njunega naročila) izpolnil. Takšna pa je tudi pravna sankcija neizpolnitve naročila, ki se jo po pravnem pravilu paragrafa 901 ODZ presoja po pravilih o poslednjevoljnih odredbah, torej (zgolj) izguba oziroma vrnitev darila brez razveljavljanja pogodbe.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - dokaz o plačilu sodne takse
ZPP sankcionira le neplačilo sodne takse za tožbo s fikcijo umika tožbe, ne pa tudi nepredložitev dokaza o plačilu sodne takse. Zato ni mogoče šteti tožbe za umaknjeno in postopka ustaviti, če tožeča stranka sodišču ne predloži potrdila o plačilu sodne takse, za katero se izkaže, da jo je tožeča stranka v določenem roku plačala.
ZPP (1977) člen 7, 221a, 7, 221a. ZM člen 90, 90. ZC člen 1, 3, 23, 23-14, 1, 3, 23, 23-14.
dokazno breme - ček - izročitev
V primeru dvoma, ali ima toženka čekovne blankete v posesti, je treba tožbeni zahtevek za njihovo izročitev zavrniti. Pri tem ni relevantno stanje v času vložitve tožbe, temveč v času odločitve - sodišče prve stopnje namreč odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave. Dvom pa obstaja tudi o tem, ali so čekovni blanketi izpolnjeni in sploh so ček oziroma vrednostni papir. Če ček nima bistvenih sestavin, med katerimi je tudi podpis trasanta, ne velja za ček (3. čl. v zvezi s 1. čl. Zakona o čeku) in torej tudi ni mogoče začeti postopka amortizacije (14. tč. 23. čl. Zakona o čeku v zvezi z 90. čl. Zakona o menici).
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v zemljiškoknjižni zadevi ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovilo ali določi organ, pristojen za vodenje katastra.
Nastop pravnih posledic dedovanja je vezan na trenutek uvedbe dedovanja. Oseba, ki na ta dan ni več živa, zato ne more biti dedič (1. odst. 125. člena ZD). To velja tako za dedovanje na podlagi ZD, ki trenutek delacije veže na razpustnikovo smrt, kot za dedovanje v skladu s posebnimi določbami ZDen, ki ta tretnutek veže na nastop pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.
ustavitev izvršbe - predujem za izvršilne stroške - predlog za podaljšanje roka
O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sodišče prve stopnje ni odločilo, saj dopis ni odločba s katero sodšče odloči o takšnem predlogu. Zato pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani.