Tožeča stranka mora v primeru umika tožbe toženi stranki povrniti stroške postopka, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka (in ne tretja oseba) izpolnila zahtevek.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
obseg zapuščine
Če je med dediči nesporno, da določen predmet ne spada v zapuščino, potem dedič v pritožbi zoper sklep o dedovanju, kjer ta predmet ni bil upoštevan kot zapuščino, ne more uspešno uveljavljati dejstvo, da ta isti predmet spada v zapuščino, če ne izkaže, da tega dejstva ni mogel navajati brez svoje krivde že na naroku pred izdajo sklepa o dedovanju.
Če gre za osebno kaznivo dejanje (ogrožanje varnosti po čl. 145/1 KZ), ne zadostuje predlog za kazenski pregon samo enega oškodovanca, še zlasti, ker se v obtožbi navedene grožnje nanašajo samo na tistega oškodovanca, ki je podal predlog, ne glede na morebitno prestrašenost oškodovank, ki predloga za kazenski pregon nista podali.
Rednega dela voznika avtobusa na rednih linijah ni mogoče šteti za službena potovanja, ker že sam smisel pojma "službeno potovanje" kaže na to, da gre za službeno potovanje le takrat, kadar gre za opravljanje posamičnih izrednih del in nalog, ne pa za redna dela po vnaprej določenem programu.
ZPP (1977) člen 186, 325, 354, 354/2, 354/2-13, 368. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrije Slovenije člen 9.
pogodba o zaposlitvi - bistvene sestavine pogodbe
Po določbi takrat veljavnega 9. člena kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91), je moral delodajalec v predlogu pogodbe o zaposlitvi določiti znesek osnovne plače, ne pa samo razporediti delavca v ustrezen razporeditveni razred. Zato mora delavcu izročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki bo v skladu s citirano kolektivno pogodbo dejavnosti.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. V izvršilno zadevo so vstopili v tisto situacijo, v kateri je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.Zadostuje ugotovitev, da so vsi trije pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku S. D.. S tem je podano univerzalno nasledstvo, kar pomeni, da so vsi trije pritožniki nasledniki dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil zato potreben kakšen posebej procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. Zato se procesno pravno razmerje nadaljuje z njimi kot novimi subjekti.
Tudi če je ovadba za dejanje, ki velja za gospodarski prestopek, zavržena, to še ne pomeni, da to dejanje ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti, če je takšna kršitev opredeljena v aktih delodajalca.
Četrti odstavek 40. člena ZIZ določa, da je v naknadnem roku treba plačati sodno takso za predlog za izvršbo, ne pa, da je treba sodišču predložiti dokazilo o plačilu takse za predlog za izvršbo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
reintegracija
Strokovna izobrazba za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ne pomenijo samo pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ampak tudi pogoje za razporeditev po reintegraciji delavca, pri čemer mora delovno mesto, na katero je delavec razporejen, ustrezati tudi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
Če tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, niti ga ni imela sistemiziranega v svojem aktu, bi lahko takrat za tožnika določila čakanje na delo oz. izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Višina najemnine se upošteva v tisti višini, kot sta jo pravdni stranki sporazumno pismeno določili v sklenjeni najemni pogodbi. V primeru zmote glede višine najemnine, lahko stranka, ki je v zmoti, zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, po tem, ko je pogodba razveljavljena, pa še povrnitev škode. Ni pa mogoče zahtevati višjo najemnino, kot je določena s pogodbo, v primeru, da ta višina s pismenim aneksom k pogodbi kasneje ni spremenjena.
Vprašanje, ki ga je bilo dolžno razrešiti prvostopno sodišče, kot pravdno sodišče, pa je, ali je podan tudi škodni civilni delikt, ali so torej izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker je šlo v konkretnem primeru za trčenje dveh motornih vozil, je bilo sodišče prve stopnje dolžno izhajati iz določil 1. oziroma 2. odstavka 178. člena ZOR, po katerih odgovarjajo imetniki motornih vozil med seboj (v notranjem razmerju) po načelu krivdne odgovornosti. Glede na predpisano načelo pa je povzročitelj škode dolžan drugemu povrniti škodo, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde (glej 1. odst. 154. čl. ZOR). Ker torej ZOR izhaja iz pravila domnevne krivde, je bilo prvostopno sodišče dolžno upoštevati, da zakonska domneva ne velja za vsako stopnjo krivde, pač pa le za navadno malomarnost. Pritožba namreč graja dokazno oceno in presojo sodišča prve stopnje, ki dejansko ni podana v skladu z metodo ugotavljanja materialne resnice (glej 7. čl. ZPP/77), niti ne vsebuje podrobne analize izpovedi v kazenskem postopku ter eventuelnih drugih dokaznih sredstev iz tega postopka v skladu s pravilom proste prosoje dokazov v pravdnem postopku (glej 8. čl. ZPP/77).
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 58, 53, 53/1, 53/2, 55, 58. ZPP člen 8, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delno plačilo
Zakon o pravdnem postopku ima načelo proste presoje dokazov za temeljno načelo in zato ne pozna vrednostne stopnje dokazil. To pomeni, da se smejo dokazovati vsa dejstva z vsemi dokazili (tako tudi delno plačilo terjatve z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžne stranke). Dokazujejo se le konkretno zatrjevana dejstva (v izvršbi na podlagi verodostojne listine tista, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična), kakršno pa trditev o delnem plačilu uveljavljane terjatve, brez navedbe zneska in datuma delnega plačila, prav gotovo ni.
Ker je upnik dokazal, da je za sestavo predloga potreboval podatke o dolžnikovem premoženju in je zato najel zasebnega detektiva, ki je izstavil upniku račun, gre za potrebne stroške v zvezi z izvršbo.
ZZZDR člen 57, 57/1, 57, 57/1. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
ugotovitvena tožba - premoženjska razmerja med zakonci
Kadar tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče na podlagi pravnomočne sodbe določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež, gre za ugotovitveno tožbo, predvideno s posebnim predpisom, zato ni dolžna ne zatrjevati in ne izkazovati pravnega interesa. Obstoj pravnomočne sodbe je materialnopravna in ne procesna predpostavka za vložitev tožbe po prvem odstavku 57. člena ZZZDR.
splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - tatvina
Po splošnih pogojih zavarovalnica ne krije škode na zavarovani stvari zaradi kršitve zaščitinh ukrepov. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, kar tožeča stranka navaja trditve in ponuja dokaz v smeri odsotnosti vzročne zveze med tatvino avtomobila in tožnikovo kršitvijo zaščitnih ukrepov.
ZPP člen 13, 181, 181/3, 315, 13, 181, 181/3, 315.
vmesna sodba - predhodno vprašanje
Ko sodišče odloča o predhodnem vprašanju, odloča o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v glavni stvari, zato je predhodno le takšno pravno razmerje ali takšna pravica, ki je pravnomočnost v glavni stvari ne zajema. Ko pa sodišče z vmesno sodbo odloča na podlagi tožbenega zahtevka, odloča o kvalitatitvnem delu tožbenega zahtevka in s tem o delu glavne stvari. Medtem ko sodišče lahko po lastni iniciativi razcepi tožbeni zahtevek v ugotovitveni in dajatveni del in o podlagi tožbenega zahtevka odloča z vmesno sodbo, ne more samo, brez postavljenega vmesnega ugotovitvenega zahtevka, doseči, da bi postala pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju.
Potem ko je bila tožba vročena toženi stranki in je prvostopno sodišče trikrat izdalo sodbo, ki je bila s strani pritožbenega sodišča trikrat razveljavljena, pravdni postopek ni več v fazi predhodnega preizkusa tožbe in se zato prvostopno sodišče ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
Če dolžnik v ugovoru zatrjuje, da je terjatev poravnal z nakazilom na upnikov žiro račun, mora predložiti listino o zatrjevanem plačilu; te svoje obveznosti ne more nadomestiti tako, da predlaga kakšne druge dokaze (npr. zaslišanje stranke).
Pri darilni pogodbi motiv lahko predstavlja del pravne podlage pravnega posla. Ni nujno, da bi pravdni stranki vnesli motiv v pravno podlago pri sklenitvi pravnega posla tako, da bi to dejstvo zapisali v pogodbo, ampak lahko motiv ustno določita kot del pravne podlage, s čimer je prešel v vsebino neodplačnega pravnega posla.