Po določbi I. odst. 403. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se za postopek s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo tudi določbe čl. 367 - 375 ZKP. Člen 367 ZKP, ki ureja pravico do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa v IV. odst. določa, da sme oškodovanec sodbo (smiselno tudi sklep) sodišča prve stopnje izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka. Glede na navedeno zakonsko določbo, bi moralo pritožbo oškodovanca, ki odločbe o stroških v sklepu sodišča prve stopnje v pritožbi ne izpodbija, na podlagi določbe II. odst. 375. čl. ZKP zavreči že sodišče prve stopnje. Ker pa je sodišče prve stopnje spis s pritožbo predložilo v odločitev sodišču druge stopnje, jo je le-to iz navedenih razlogov kot nedovoljeno zavrglo (III. odst. 402. čl. ZKP).
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 64, 64/1, 65, 65/2. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1.
napotitev na pravdo - tožba - predmet izvršbe - potrebni pravdni stroški
Pravica na predmetu izvršbe, ki izvršbo preprečuje, je osnovni pogoj, ki ga mora tretji izpolnjevati, če hoče, da bo s tožbenim zahtevkom na ugotovitev nedopustnosti izvršbe uspel. Za pravilni preizkus stroškovne odločitve sodišča prve stopnje je pomemben stroškovnik, ki ga je upoštevalo sodišče in ne stroškovnik(i), ki ga (jih) je vložil zastopnik stranke.
brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
Pravilna je dokazna ocena prvostopnega sodišča, da ni verjeti tožniku, da se je v mansardne prostore hiše vselil na podlagi dogovora s tožencem. Utemeljeno je zavrnjeno zaslišanje priče M.P., saj tožeča stranka niti ne pove, o katerih spornih dejstvih naj bi ta priča izpovedala.
denacionalizacija - vračilo v naravi - višina odškodnine - vštevanje kupnine
Če je zavezancev za vrnitev podržavljenega premoženja v denacionalizacijskem postopku več, se odškodnino, ki jo je upravičenec prejel za podržavljeno premoženje in se ta upošteva ob vračilu tega premoženja, upošteva pri vsakem od zavezancev v sorazmerju glede njegove obveznosti vračila podržavljenega premoženja.
Določba 57. čl. ZIZ, po kateri mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku, velja samo v primeru, če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le v delu, s katerim je dovolilo izvršbo (2. tč. izreka sklepa o izvršbi).
Tretji odstavek 93. čl. ZKP določa, da kadar se o stroških kazenskega postopka odloči s posebnim sklepom, odloča o pritožbi zoper tak sklep senat iz VI. odst. 25. čl. ZKP - to je senat treh sodnikov okrožnega sodišča. Ker je tako o pritožbi oškodovanca zoper sklep sodišča prve stopnje (Okrajnega sodišča v Črnomlju) o višini stroškov katere je obdolženec dolžan plačati oškodovancu, odločalo pristojno sodišče - senat Okrožnega sodišča v Novem mestu v sestavi kot jo določa VI. odst. 25. čl. ZKP, so neutemeljene navedbe v pritožbi oškodovanca o stvarni nepristojnosti senata Okrožnega sodišča v Novem mestu za odločanje o njegovi pritožbi zoper sklep o stroških sodišča prve stopnje (Okrajnega sodišča v Črnomlju). Pravilno pa je predsednica senata Okrožnega sodišča v Novem mestu z izpodbijanim sklepom pritožbo oškodovanca zavrgla kot nedovoljeno. Senat treh sodnikov Okrožnega sodišča v Novem mestu je odločal o pritožbi zoper sklep (Okrajnega sodišča v Črnomlju) o stroških na podlagi določila III. odst. 93. čl. ZKP. Zoper takšen sklep pa pritožba ni dovoljena. Glede na navedeno je sodišče druge s topnje pritožbo oškodovanca zavrnilo kot neutemeljeno (III. odst. 402. čl. ZKP).
Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti s tem, da je lastnik dopuščal uporabo poti ob tem, da se o ustanovitvi služnosti stranki nista nič dogovorili, ni nastala. Le z molčečim dopuščanjem lastnika nepremičnine, da se posega v njegovo nepremičnino, se stvarna služnost na podlagi pravnega posla ne ustanovi, saj je pridobitni način le vpis v zemljiško knjigo.
Kadar upnik predlaga odložitev izvršbe in smiselno podaljšanje roka za položitev predujma za izvršilne stroške še pred potekom roka za plačilo predujma kot ga je določilo sodišče, je ustavitev izvršbe ker upnik ni nakazal predujma preuranjena in v nasprotju z določbo 3. odstavka 38. člena ZIZ.
ZTLR člen 42, 43, 42, 43. SZ člen 12, 12/3, 12, 12/3.
odkup stanovanja
Četudi je po odločbi prodajalca z dne 12.5.1976 toženec imel stanovanjsko pravico tudi na podstrešju, pa to dejstvo ni pravno odločilno, saj iz prodajne pogodbe z dne 9.9.1993 jasno izhaja, da podstrešja ni odkupil. Ker toženec ni dokazal, da je pridobil lastninsko pravico na podstrešju na enega od v zakonu predpisanih načinov (20. čl. ZTLR), in ker način uporabe podstrešja do odkupa stanovanja ni pomemben, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 42. in 43. čl. ZTLR in ob upoštevanju določbe 3. odst. 12. čl. SZ moralo tožbenemu zahtevku tožnice ugoditi.
Če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, če je obsojenec pokojni. Ko zahteva vrnitev premoženja le en izmed večih dedičev, se mu lahko vrne le toliko zaplenjenega premoženja, kot znaša njegov dedni delež po sklepu o dedovanju po obsojencu glede preostalega obsojenčevega premoženja.
Le veljavno sklenjena pogodba je tista, ki s strani lastnika zatrjevano nezakonito bivanje toženke v stanovanju lahko legalizira, zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadošča dokaz izpolnjevanja pogojev za njeno sklenitev, saj s tem, ob nesoglasju volj strank po njeni sklenitvi, najemna pogodba, v nasprotju s členom 58 SZ, še vedno ni sklenjena. Zato ima prav prvostopno sodišče, ko zaključi, da bi se lahko toženka izpraznitvenemu tožbenemu zahtevku uprla le tako, da bi (vsaj) med obravnavanim pravdnim postopkom vložila nasprotno tožbo na sklenitev najemne pogodbe s tožečo stranko. Ker takšne tožbe ni vložila, se prvostopno sodišče ni bilo dolžno ukvarjati s presojo stanovanjskega položaja tožene stranke ob uveljavitvi SZ, kot zmotno uveljavlja pritožba, saj ta, sam po sebi, ne more v nobenem primeru legalizirati nezakonitosti njenega bivanja v stanovanju po členu 58 SZ, kot je zgoraj obrazloženo.
ZIZ člen 65, 65/1, 65, 65/1. ZPP člen 158, 158/2, 158, 158/2. Odvetniška Tarifa člen 21, 21-6, 33, 33-4, 21, 21-6, 33, 33-4.
izvršilni stroški - odgovor na ugovor - umik ugovora - odmera stroškov
1. Ugovor tretjega v izvršilnem postopku je pravno sredstvo. ZIZ upnika obvezuje k odgovoru na ugovor, saj v skladu z določbo prvega odstavka 65. člena ZIZ sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo, če upnik v roku ne odgovori na ugovor tretjega. Pritožnica je z vložitvijo ugovora, ki ga je kasnjeje umaknila, upniku povzročila stroške, povezane z odgovorom na ugovor, ki so bili potrebni stroški, zato jih je upniku dolžna povrniti v skladu z določbo drugega odstavka 158. člena ZPP. 2. Nagrada za posvet s stranko odvetniku ne pripada, kadar na njeni podlagi opravi drugo opravilo (v obravnavani zadevi - vložitev odgovora na ugovor), saj je nagrada za konferenco vsebovana v nagradi za (na njeni podlagi) vložen odgovor na ugovor. 3. Nagradi za obvestilo stranki o umiku ugovora tretje ter za "soglasje o umiku", je potrebno odmeriti v skladu s 4. točko Tar. št. 33 OT - torej po 10 odvetniških točk.