Povečanje v sklepu o izvršbi povzetega zahtevka oz. razširitev terjatve po že izdanem sklepu o izvršbi ni več dopustna v istem izvršilnem postopku, saj je sklep o izvršbi sodna odločba, s katero je odločeno, da se upniku dovoli prisilna izterjava v sklepu določene terjatve zoper dolžnika in da jo po tej fazi sledi samo še opravljanje izvršbe za izterjavo v sklepu navedene terjatve.
Zneski izhodiščnih plač za posamezne tarifne razrede, določeni v tarifni prilogi kolektivnih pogodb, niso splošno znano dejstvo po 4. odstavku 214. člena ZPP/99, saj je treba v vsakem konkretnem primeru posebej izračunati osnovno plačo posameznega delavca. Ker je tožnica v tožbi opredelila zneske plač, ki jih delodajalec dolguje, delodajalec pa ni podal odgovora na tožbo v zakonskem roku, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Zato ne morejo biti upoštevne navedbe delodajalca v pritožbi, da obračunani zneski niso v skladu z višino izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi (ki naj bi bili splošno znani).
Ni bistvena kršitev določb postopka, če sodišče vroči sklep o ustavitvi postopka le pooblaščencu tožnika, če v pooblastilu ni izrecno odločeno, da pooblaščenec ni pooblaščen za sprejemanje sodnih pisanj.
V celoti je podana odškodninska odgovornost delavke, ki je v banki v okviru svojih delovnih zadolžitev opravljala tudi blokado (ukradenih) bančnih kartic, v obravnavanem primeru pa blokade bančne kartice ni opravila, temveč je celotno dokumentacijo odložila v fascikel, zaradi česar so se neupravičeni dvigi denarja z računa stranke nadajevali.
sprememba sredstva izvršbe - ugovor - neobrazložen ugovor
Trditev, da na naslovu K..., Kranj, dolžnik nikoli ni imel sedeža, da je dejansko posloval na naslovu P..., Kranj, in da je na K... privatno stanovanje, v katerem dolžnik nima premičnin, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te. Iz tega razloga so zato neupoštevni tudi priloženi dokazi (priloga B1-B4). V primeru, če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe v tem obsegu pa ni ovire, saj dolžnik le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ.
ZDR člen 106, 106/2. ZDSS člen 62, 62/3, 62, 62/3.
razporeditev
Začasna razporeditev tožnice - zdravnice na delo v drug kraj brez njenega soglasja ni v skladu z določbo 3. odst. 24. čl. Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike (Ur. l. RS, št. 14/94), ker je njena vožnja na delo in nazaj, skupaj z prestopanjem na javnih prevoznih sredstvih, trajala več kot dve uri.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 325, 368, 187, 187/2, 325, 368. ZDR člen 100. ZDSS člen 23, 24, 23, 24. ZTPDR člen 79, 80, 83, 79, 80, 83.
sklep - sodno varstvo
Kadar delodajalec sam razveljavi sklep, zoper katerega je delavec uveljavljal sodno varstvo, so s tem odpravlje vse pravne posledice, zato pogoji za sodno varstvo niso več podani, ker je pravna korist tožnika odpadla. V delovnem pravu glede na določbe 23. in 24. člena ZDSS "odprava" sklepov delodajalca ni predvidena, zato bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če bi sklepe delodajalca razveljavilo in ne odpravilo, vendar ne gre za takšno kršitev, zaradi katere bi pritožbeno sodišče posegalo v odločitev sodišča prve stopnje, ker to ni smiselno in sprememba ne bi imela nobenih posledic.
Ali je upnik po sprejemu izpolnitve obveznosti nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor dolžnika.
ZPPSL člen 142, 143, 144, 142, 143, 144. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes
Če delavec, ki v individualnem delovnem sporu zahteva razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja, vrnitev na delo in priznanje obstoja delovnega razmerja vključno s plačo in plačilom prispevkov in davkov, ne prijavi terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko, nima pravnega interesa za nadaljevanje pravde in se njegova tožba zavrže.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnica za pritožbo zoper drugi in tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanjo ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega predujma, v tretjem odstavku izreka pa naložilo založitev predujma v višini 37.853,00 SIT upniku in ne dolžnici.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 380, 373, 373-4, 380. ZDR člen 8, 14, 14/1, 36f, 8, 14, 14/1, 36f. URS člen 49, 49. ZPPSL člen 147, 173, 147, 173. ZTPDR člen 84, 84.
nezakonitost sklepa o izbiri kandidata - ustavna pravica do svobode dela - obvezna sklenitev delovnega razmerja
Če sodišče ugotovi, da je bila izbira dveh kandidatov (od dvanajstih) nezakonita, ker nista izpolnjevala v objavi zahtevanih pogojev, razveljavi sklep tožene stranke o izbiri le glede teh dveh kandidatov.
V primeru nezakonite izbire kandidatov, lahko sodišče le razveljavi opravljeno izbiro, ne more pa zavezati delodajalca, da z neizbranim delavcem sklene delovno razmerje, razen če gre za zaščitene kategorije delavcev (nezaposlena invalidna oseba, trajno presežni delavec, ki ima prednostno pravico pri ponovni zaposlitvi in delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka).
KZ člen 311, 311/2, 311, 311/2. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - prepovedan prehod čez državno mejo - podaljšanje pripora
"Več oseb" kot zakonski znak kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po čl. 311/II KZ bo podan že v primeru, kadar bo storilec spravil čez mejo najmanj dve osebi, saj KZ v nobenem primeru ne razlikuje med dvemi in več osebami, ampak ta dva pojma celo izrecno izenačuje (čl. 127/2 tč. 4, 212/I tč. 2, 213/3, 218/3, 315/2).
ZPIZ-92 člen 281, 281/4, 282, 283, 286, 286/1, 286/2.
odškodninska odgovornost tretjih oseb ZPIZ - regres ZPIZ - povzročitev smrti zavarovanca
Po določbi 281. člena ZPIZ ima zavod pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca. 4. odstavek 281. člena ZPIZ določa, da zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe, ki je odškodninsko odgovorna po določilih citiranega člena. Ker zavod teh zneskov ni določil, ni pravne podlage, da od povzročitelja škode (voznik avtomobila, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl zavarovanec zavoda) terja odškodnino, ki jo predstavlja priznana družinska pokojnina, ki so jo družinski člani prejeli po umrlem zavarovancu.
ZPIZ člen 4, 185, 185/4, 4, 185, 185/4. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
invalidska pokojnina - zavarovalna doba
Po določbi 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 s poznejšimi spremembami) pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja načeloma ne zastarajo, razen dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov. To načelo je konkretizirano v določbi 5. ostavka 185. člena ZPIZ-92, ki določa, da gre pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Čeprav se je tožnica upokojila v času veljavnosti zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju iz leta 1977 (Uradni list SRS, št. 19/77), lahko zahteva novo odmero pokojnine po sedaj veljavnem zakonu, take zahteve pa ne gre šteti za predlog za obnovo za obnovo postopka. Zavod mora ponovno odmeriti pokojnino po določbah sedaj veljavnega zakona in ne po ZPIZ-77, po katerem je lahko zavarovanka zahtevala ponovno odmero pokojnine na podlagi zavarovalne dobe, pridobljene po nastanku invalidnosti, če je bilo to zanjo ugodnejše.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5.
dopust
Ker tožnik sporne odsotnosti v času od 15. do 30. junija 1993, ko naj bi bil na študijskem dopustu, ni opravičil z ustreznimi dokazili, da je opravljal izpite v tem času, prav tako pa ni predložil drugega opravičila za svojo odsotnost (letni dopust je že ves izrabil), je tožena stranka utemeljeno štela, da je z dela izostal neopravičeno in odločila, da mu preneha delovno razmerje na podlagi 5. tč. 2. odst. 100. člena ZDR.
ZIZ člen 29, 181, 181/7, 187, 29, 181, 181/7, 187. ZPP člen 280, 280/3, 280, 280/3.
izvršba na nepremičnine - načelo obojestranskega zaslišanja
Prodajni narok sodi med enega od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (določila trinajstega poglavja ZIZ), ta pa v fazo oprave izvršbe. V fazi oprave izvršbe pa ne gre več za sojenje oziroma za odločanje o pravicah strank, ampak le še za realizacijo upnikove terjatve z dejanskimi posegi v dolžnikove stvari ali pravice. Tu tako ni kontradiktornosti postopka, ki se uveljavlja z načelom obojestranskega zaslišanja strank in ki predstavlja imperativ v pravdnem postopku.
Določbe 504. člena ZOR ni mogoče razlagati iztrgano in povsem neodvisno od določbe 2. odst. 490. člena ZOR, saj je institut garancije namenjen izključno varstvu kupca in to poleg (ne namesto) varstva, zagotovljenega kupcu s splošnimi pravili o odgovornosti prodajalca za stvarne napake. To pomeni, da je kupec upravičen razdreti pogodbo in terjati odškodnino, ne da bi pustil dodatni rok garantu za izpolnitev pogodbe, če garant po obvestilu o napaki zavrača sleherno svojo odgovornost iz garancije že po temelju.
Kadar upnik predlaga odložitev izvršbe in smiselno podaljšanje roka za položitev predujma za izvršilne stroške še pred potekom roka za plačilo predujma kot ga je določilo sodišče, je ustavitev izvršbe ker upnik ni nakazal predujma preuranjena in v nasprotju z določbo 3. odstavka 38. člena ZIZ.
ZTLR člen 42, 43, 42, 43. SZ člen 12, 12/3, 12, 12/3.
odkup stanovanja
Četudi je po odločbi prodajalca z dne 12.5.1976 toženec imel stanovanjsko pravico tudi na podstrešju, pa to dejstvo ni pravno odločilno, saj iz prodajne pogodbe z dne 9.9.1993 jasno izhaja, da podstrešja ni odkupil. Ker toženec ni dokazal, da je pridobil lastninsko pravico na podstrešju na enega od v zakonu predpisanih načinov (20. čl. ZTLR), in ker način uporabe podstrešja do odkupa stanovanja ni pomemben, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 42. in 43. čl. ZTLR in ob upoštevanju določbe 3. odst. 12. čl. SZ moralo tožbenemu zahtevku tožnice ugoditi.
Kadar je med pogodbenima strankama nesporazum o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Takšne pogodbe zato tudi ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve. Glede zamudnih obresti, ki jih je dolžna plačati stranka, ki vrača denar, ne pride v poštev peti odst. 132. čl. ZOR, ampak 214. čl. ZOR.